Veliki, iz visina
popustili ključevi.
Slapovi
svijaju dušu
vječnu. Zagrli me
dok još gori
i teče u nama
večernja rumen
dok očni iris bilježi
pucketanje vatre,
blaženstvo trajanja.
Pjesma koja traje i ostat će u meni, taj nježan let, kao mekan i lagan list koji pada lelujajući i legne na srce. Bravo Mirko!
Veliki pozdrav prijatelju!
Saša
Ovo je jaka kompozicija. Blaženstvo ove kompozicije je u riječima koje je autor poslao u srca čitatelja. Bravo Mirko.
Poslano:
12. 10. 2018 ob 15:28
Spremenjeno:
15. 10. 2018 ob 12:58
Ovo je pravo blaženstvo uživanja čitajući tvoju pjesmu, Mirko!
Vp!
Katica
Poslano:
12. 10. 2018 ob 18:12
Spremenjeno:
13. 10. 2018 ob 08:03
SALKE,
LEAN,
KATICE,
tom vašem odvojenom vremenu, tim lijepim komentarima, poticajima i pažnjom moram biti ZAHVALAN !
Mirko dobro jutro
Prevedla sem si in jo razumem, nežna in prava poetska pesem,
za dušo in srce. Ja, ključi popuščajo, sledi naprej in spet v krogu...
Ali čas ki prihaja res takšen da bo večno miren.
Lep pozdrav, Irena
Dobro jutro, Irena.
Radujem se što si odvojila vrijeme za mene, pročitala i osvrnula se na pjesmu. Čast mi je i veliko zadovoljstvo. To znaš, pa ne trebam ni govoriti.
Srdačan pozdrav,
Mirko
Pesem, skozi katere majhnost vidimo v večnost, lepe lirske podobe gradijo intimno atmosfero, v kateri smo varni, da to lahko zagledamo ... čestitke,
Ana
Ana, odusevljen sam. Pozdrav i pistovanje,
Mirko
Čestitam ti Mirko na podcrtanoj meni vrlo dragoj pjesmi.
Lijep pozdrav prijatelju u Sarajevo.
Saša
Hvala, Saša.
ŽIVIO !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!