IL PARADISO
Kadar sam si pramen megle
in lebdiš med tu in zdaj,
v času, za katerega ne veš,
že pridejo od nekod -
razdalj ne meriš -
dobri ljudje in
ti ponudijo del sebe.
V trepet visokih trav,
in šum potoka
se razlega spev neznan.
Spet si del vesolja.
Spet žarijo letni časi
tvojega življenja.
Zanimiva pesem, ki se na prvi pogled zdi rimana, a se bralec ušteje, in vendar gre za nek poseben ritem, ki združuje prej oddaljeno, izgubljeno - res, večkrat bi morali občutiti povezanost in sprejemanje kot tostranski raj ... čestitke,
Ana
Hvala vsem, ki ste pesem vzeli za svojo, hvala urednici.
Pišimo, pišimo, bliže si bomo.
lp
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 09. 10. 2018 ob 21:52
- Prebrano 680 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 402.85
- Število ocen: 18