Kraj lonca
kiselog kupusa
Zahida Badži
pali svijeću
za usnule mornare
i nudi mi
sahan s alvom
uz slane srdele.
Nisam joj stigao
zahvaliti
jer je nestala
nakon što sam zažmirio
misleći da sanjam.
Dok na klatnu srca
duhovi predaka
miješaju okus hrane
i uzburkano more
iz daljine mami
miris Turske.
U vrtlogu sjećanja
Zajda maše
bijelom maramicom
dok me valovi nose
u nepoznato.
Podobe iz otroštva, podzavesti (tudi kolektivne), ki kot odsev bivajo v človeku in ga nezavedno vodijo k vračanju v te skrivnostne pokrajine izvora ... čestitke,
Ana
Nisam joj stigao
zahvaliti
jer je nestala
nakon što sam zažmirio
misleći da sanjam.
♡ objemajo korenine in ga hranijo še za bodoče rodove.
Prelepa pesem, Ivan.
Lep dan, Marija
Hvala Ana na podčrtanki!
Marija, hvala na lijepom komentaru!
lp,
Ivan
Vrsna poezija, Ivane. I čestitka na Podčrtanki.
Lp,
Katica
Hvala Katice!
lp,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ivan Gaćina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!