vseprežemajoča <3

Oprostite, res je. 

Lp,

Janja

Sem se že nekajkrat sprehodil skozi te vrstice pomenljivih besed, Mucamaca, pa se še kar vračam. Moram reči, da mi je ta tvoj slog, ki se suče v sferi dialoga, všeč ... 

Lep pozdrav,

Sašo 

Odlično. Izreden občutek za tok, ritem ... Podajam le nekaj razmislekov za popravek:

Vas lahko nekaj vprašam?

Je to fotokopijo potrebno overoviti?

In … kam lahko spravim to zmečkano moteče srce?

Se sme parkirati na tistem mestu?

Je ta sedež že rezerviran?

Bi lahko mojemu sinu namestu namesto številke vseeno pustili ime?

Vsekakor bom navedel kompetence; :

drobljenje, kimanje, vrtenje v krogu …

zmečkane pločevinke … poln pepelnik mojih sanj.

Včasih hčerki povem hčerki (besedni red) kakšno zgodbo

o princeski, ki jo je požrl volk.

Vem … nadležen sem … oprostite …

Rdeča nit je tako čudno speljana.  (ta del ne doprinese nič novega, zmoti tok)

Samo prav želim narediti.

Se moram prijaviti z dokumentom?

Je razgled na prihodnost nadstandardna storitev?

Bojim se močvirja pod kačjimi pastirji. 

Bojim se srečati žensko, ki me spominja na mamo.

Tako potiho hodi mimo mene.  (odlični verzi!)

Bojim se, da se bom nehal bati.

Oprostite ...

Vem, da ne morete vedeti, kdo sem.

In da je moj obraz podoben njegovemu.

Vsi, ki čakamo v vrsti, si postanemo smo si (zveni manj podobno moraliziranju) podobni.

Bi radi pomerili dimenzije moje čeljusti?

Če bi vedel, bi se obril … (super zaključek!)

Sporoči, kaj meniš.

Vse lepo, 

Luka

Pozdravljen Luka! Res hvala za tako natančno analizo pesmi. Predlogi za popravke se mi zdijo smiselni.  Bodi lepo!

Lp, Polona.

Pesem o strahu in upanju, ki je hkrati kritika in žalostinka. Ciklična struktura prošenj in opravičevanj oponaša cikličnost (beri: ujetost) misli in dejanj dandanašnje (potrošniške) družbe. Besedilo učinkuje kot zrcalo, a na način, ki ni vsiljiv ali aroganten.

Čestitke,

Luka

Hvala Sašo. Rada te berem. Si mi sinonim za razkošnost jezika.
Pozdravčke tudi tebi!

Polona