Poezija ...

Poezija moj ventil je,

skoznjo vidim jutra svoja,

z njo živim, borim se,

ona je sorodna duša moja.

 

Lahko bi kakor dec ta pravi,

gledal v kozarcih dna,

a le rima tista je, ki zdravi,

v glavi me umiriti zna.

 

Lahko bi smilil se sam sebi,

tvegal, tonil v bolezen,

a, da škodoval sam sebi ne bi,

našel sem jo, res mi je ljubezen.

 

Lahko drvel bi v depresijo,

pa je ona moja terapija,

neprestane rime mi sledijo,

za petami me bodri ta energija.

 

Lahko bi se omamljal

in življenje si prelagal v nedogled,

v svoja tveganja bi vlamljal,

a je ona tu, me spravlja v red.

 

Lahko črnini bi priznal premoč,

plačal privoščljivcem za sedmino,

pa nekje za zidom se pogrezal v nemoč,

a tu je in drži me nad gladino.

 

Edino poezija moj ventil je,

vanjo vtiram bistva svoja,

z njo obstajam in bodrim se,

ona kri je topla moja.

 

by Mikla

Mikla

Komentiranje je zaprto!

Mikla
Napisal/a: Mikla

Pesmi

  • 12. 09. 2018 ob 20:22
  • Prebrano 56 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica