Povej mi a še rastem
in reci da nisem fazan
ki se razkazuje s perjem
kot da je eden in edini
povej mi da sem povprečna
da nimam v sebi nič več
kolikor človek zmore imeti
in da nočem nič več samo preživeti
iti preko svetle luknje koder vabijo
še žive da postanejo samo telo
da dušo odnese vrag
kadar se naveliča iste zgodbe
in čaka na novi scenarij
takrat pride vedno novi igralec
tisti ki je do ta čas čakal
na klopi da pride v igro
med zabavo in resnostjo
je velika razlika
smeh je igra Luciferja
resničnost tegoba dneva
ki jo prebavim na pol pregriženo
kakor kača ki potrebuje skoraj mesec dni
da se miši umirijo
da smrt nastopi najprej majhnim
potem šele velikim
najprej hrošču ki ga brez slabe vesti pohodim
in šele potem prihaja pome
jutro ki odšteva dneve
in me dela modro
ne pametno
le zavestno
da sem še
Pjesma koja me odvela duboko u ponor ljudske spoznaje. Ovo je Irena tvoj labuđi pjev. Svaka čast i rado te čitam.
Spoštovani Lean
Se ti iskreno zahvaljujem za tvoj komentar, ki ima v sebi veliko
človeške zahvale, zato ker smo, ker pišem, pišeš, pišemo.
Tvoje pisanje poezije je globoko, odkrito.
Želim ti dobro jutro in srečen dan,
lep pozdrav,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!