Povej

Povej mi a še rastem

in reci da nisem fazan

ki se razkazuje s perjem

kot da je eden in edini

povej mi da sem povprečna

da nimam v sebi nič več

kolikor človek zmore imeti

in da nočem nič več samo preživeti

iti preko svetle luknje koder vabijo

še žive da postanejo samo telo

da dušo odnese vrag

kadar se naveliča iste zgodbe

in čaka na novi scenarij

takrat pride vedno novi igralec

tisti ki je do ta čas čakal

na klopi da pride v igro

med zabavo in resnostjo

je velika razlika

smeh je igra Luciferja

resničnost tegoba dneva

ki jo prebavim na pol pregriženo

kakor kača ki potrebuje skoraj mesec dni

da se miši umirijo

da smrt nastopi najprej majhnim

potem šele velikim

najprej hrošču ki ga brez slabe vesti pohodim

in šele potem prihaja pome

jutro ki odšteva dneve

in me dela modro

ne pametno

le zavestno

da sem še

IŽ-lev

Lean Radić

Poslano:
12. 09. 2018 ob 22:05

Pjesma koja me odvela duboko u ponor ljudske spoznaje. Ovo je Irena tvoj labuđi pjev. Svaka čast i rado te čitam.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
13. 09. 2018 ob 02:58

Spoštovani Lean

Se ti iskreno zahvaljujem za tvoj komentar, ki ima v sebi veliko

človeške zahvale, zato ker smo, ker pišem, pišeš, pišemo.

Tvoje pisanje poezije je globoko, odkrito.

Želim ti dobro jutro in srečen dan,

lep pozdrav,Irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 12. 09. 2018 ob 00:59
  • Prebrano 93 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica