Tujec v svoji domovini,

ki veselje, radost vse življenje hlini,

ki živi v iskanju sreče,

in za sabo nosi madeže rdeče. 

Tuj je tudi za ljudi,

v družini med prijatelji,

zanj vsi enaki so,

z njim na svet ne sodijo.

Sam je v sebi že spoznal,

da pri njem ne bo nihče ostal,

da nikogar ne zanima tujca sreča,

da življenje je velika ječa.

Pa čeprav je odtujen,

in od solz ves preznojen,

sam pri sebi še verjame,

da mu čas izbrisal bo vse rane.

Lars