kvantna qualia

antično sem mlad, po duši zelo atletsko zmožen,
vseh kolovratov in besnih razvratov: maratonsko
zasledujem klovne, ki imajo cirkuške korenine;

               

                modro obarvan goltanec stegujem h
                galaksiji, ampak vedno brez plesnivih
                vonjav ali čudnih priveskov na ljubavnem
                tepihu.

 

grdo padam po parketu, ko se rolam brez nog. glej,
dedek, šprintam po tlakovcih, ki si jih ti zgradil med
drugo svetovno vojno. cenim ga ravno toliko kot
pivo, ki se ga časti: do mere, ko ne plačujem jaz;

               

                strmo do padca po strmini Triglava, iščem
                Aljažev stolp, ki zdaj stoji v nižini. zastonj
                sem pešačil z roštiljem na hrbtu in za kazen
                jem surove čevape – Sloveniji v ponos.

 

gluho se vsako surovo jutro inkarniram v enooko
meduzo, ki mi s tipalkami boža mednožje. ne pomaga,
ko ji težim, da je medrasno pofukavanje neokusno in
narobe in brezveze in dolgočasno in plavo od modrih jajc:
razume vse kar nisem zamomljal;

               

                strpan sem v nebotičnik iz stekla. tam živim že
                od pamti veka, vse odkar je padla Jugoslavija. ne
                spomnim se strmoglavljenja, ampak baje je
                bilo romantično.

 

krsta, venci in sveče, vse to mi mečejo pod noge. hočem
biti v žari, na Žalah, prenesen v dobesedni pomen metafizične
transgresije in agresije in pasivnega kajenja: puham samo še
cigare, ker bi rad okusil zmago;

               

                koliko bi rad za svobodo? prodajam jo za udarec po
                Adamovemu jabolku in Evini češplji. ne upaš, nikoli si
                ne boš drznil. preveč rešpekta za pravljice imaš in premalo
                zavisti za pseudo kvantnomehansko realnost, ki treplja
                po ramenih od zarje do zore.

 

zdaj pa dovolj, bevskne Bevk France. Prešeren se od sramu
obesi na cvirn. Kosovel laja, da se ne streže kakor režem. jaz
pa vam povem, da sem zaskrbljen kracator, ki veliko razmišlja,
a ne domisli, ker tiste misli so brez masla – kvečjemu gumitvist
paradoksov, ki se jih ne da povezati s pikami;

               

                nerešen rebus je v orbiti Marsa. Elon Musk gradi
                železnico za tramvaj do tja. zakadil se ga je, zato sanja
                na veliko.

 

                jaz ne. jaz vijugam med logiko in domišljijo.

naprimerjanez

trolejbus

Poslano:
12. 09. 2018 ob 22:15

pazi komu se boš pustil nositi po rokah!


že dolgo nisem prebral česa tako duhovitega-


ne meči stran svojih starih pesmi, metafor, idej. 


reduciraj, sežmi.



Reduciranje omak


Mnoge omake uspejo samo, če jih reduciramo – t.j. da jih kuhamo na močnejši vročini, da se tekočina pokuha in okus koncentrira, omaka pa obenem dobi pravo gostoto. Reduciranje ima odločilno vlogo pri mnogih klasičnih francoskih omakah, posebno pri žametnih, ki jih pripravljamo z mesno juho ali osnovo. V glavnem velja: čim dlje omako pustimo, da se prav počasi kuha na robu štedilnika, tem finejši in bolj pretanjen okus bo imela. V odkriti posodi tekočina hitreje izpari in se prekuha.

Če hočemo omako pokuhati, pustimo, da vre na šibkem ognju – se kuhlja (ne sme močno vreti, ker bo sicer motna). To lahko traja od treh minut do cele ure in dlje, odvisno od uporabljenih sestavin. Najhitreje so kuhane bešamelne omake, zanje zadostuje 3-5 minut. Žametna omaka mora kuhljati vsaj 15-30 minut, dobra temna omaka pa potrebuje uro in več. Za maslene omake pokuhamo vino, osnovo in zavrelico v glaze.


Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
13. 09. 2018 ob 16:58

hvala za vzorec genialnosti/blaznosti; nevem katera ti je bližja, se pa ne nujno izključujejo. 

Zastavica

trolejbus

Poslano:
14. 09. 2018 ob 01:24

hja, bi djal, da ni nevarnosti, da bi me katerakoli od obeh lastnosti pertirano oplazila.
če pa se spomnim popularne misli, da smo vsi vedno bolj zmešani, bi se prej samouvrstil med zelo malo ali skoraj nič zmešane. dohtarji se sicer ne strinjajo,

ker so kupili diplome na bolšjaku.

res se ne nujno izključujeta, prav blizu sta si lahko, zato se ju  tudi zlahka pomeša ali zameša.  vendar pa se genij lahko dela norega in/ ali  normalnega, medtem ko obratno ne velja - vsaj na dolgi rok ne. 

v glavnem, pri tej pesmi se zdi, da je naslednja stopnja.  in veselje je bilo to brati, 
marsikdo, ki piše poezijo, pa ne ve, kakšno veselje  je bilo to šele na-pisati.

naj ti varnostniki malo popravijo kakšno malenkost, jaz pa imam le en predlog -
kaj če bi se Prešeren namesto na cvirn obesil na zobno nitko ?




Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
15. 09. 2018 ob 17:12

Ja, tudi mene so omembe "naših" precej iztirile v tako brbotajoči psiho fizični mešanici ... mogoče bi jih sploh izpustil?

Lp, Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
16. 09. 2018 ob 12:32

lahko bi izpustil, ampak mora bit komični vložek v vsej resnosti. zatorej potlej vizavi bom pustil. sem zadovoljen :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 11. 09. 2018 ob 16:01
  • Prebrano 140 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica