antično sem mlad, po duši zelo atletsko zmožen,
vseh kolovratov in besnih razvratov: maratonsko
zasledujem klovne, ki imajo cirkuške korenine;
modro obarvan goltanec stegujem h
galaksiji, ampak vedno brez plesnivih
vonjav ali čudnih priveskov na ljubavnem
tepihu.
grdo padam po parketu, ko se rolam brez nog. glej,
dedek, šprintam po tlakovcih, ki si jih ti zgradil med
drugo svetovno vojno. cenim ga ravno toliko kot
pivo, ki se ga časti: do mere, ko ne plačujem jaz;
strmo do padca po strmini Triglava, iščem
Aljažev stolp, ki zdaj stoji v nižini. zastonj
sem pešačil z roštiljem na hrbtu in za kazen
jem surove čevape – Sloveniji v ponos.
gluho se vsako surovo jutro inkarniram v enooko
meduzo, ki mi s tipalkami boža mednožje. ne pomaga,
ko ji težim, da je medrasno pofukavanje neokusno in
narobe in brezveze in dolgočasno in plavo od modrih jajc:
razume vse kar nisem zamomljal;
strpan sem v nebotičnik iz stekla. tam živim že
od pamti veka, vse odkar je padla Jugoslavija. ne
spomnim se strmoglavljenja, ampak baje je
bilo romantično.
krsta, venci in sveče, vse to mi mečejo pod noge. hočem
biti v žari, na Žalah, prenesen v dobesedni pomen metafizične
transgresije in agresije in pasivnega kajenja: puham samo še
cigare, ker bi rad okusil zmago;
koliko bi rad za svobodo? prodajam jo za udarec po
Adamovemu jabolku in Evini češplji. ne upaš, nikoli si
ne boš drznil. preveč rešpekta za pravljice imaš in premalo
zavisti za pseudo kvantnomehansko realnost, ki treplja
po ramenih od zarje do zore.
zdaj pa dovolj, bevskne Bevk France. Prešeren se od sramu
obesi na cvirn. Kosovel laja, da se ne streže kakor režem. jaz
pa vam povem, da sem zaskrbljen kracator, ki veliko razmišlja,
a ne domisli, ker tiste misli so brez masla – kvečjemu gumitvist
paradoksov, ki se jih ne da povezati s pikami;
nerešen rebus je v orbiti Marsa. Elon Musk gradi
železnico za tramvaj do tja. zakadil se ga je, zato sanja
na veliko.
jaz ne. jaz vijugam med logiko in domišljijo.
pazi komu se boš pustil nositi po rokah!
že dolgo nisem prebral česa tako duhovitega-
ne meči stran svojih starih pesmi, metafor, idej.
reduciraj, sežmi.
hvala za vzorec genialnosti/blaznosti; nevem katera ti je bližja, se pa ne nujno izključujejo.
hja, bi djal, da ni nevarnosti, da bi me katerakoli od obeh lastnosti pertirano oplazila.
če pa se spomnim popularne misli, da smo vsi vedno bolj zmešani, bi se prej samouvrstil med zelo malo ali skoraj nič zmešane. dohtarji se sicer ne strinjajo,
ker so kupili diplome na bolšjaku.
res se ne nujno izključujeta, prav blizu sta si lahko, zato se ju tudi zlahka pomeša ali zameša. vendar pa se genij lahko dela norega in/ ali normalnega, medtem ko obratno ne velja - vsaj na dolgi rok ne.
v glavnem, pri tej pesmi se zdi, da je naslednja stopnja. in veselje je bilo to brati,
marsikdo, ki piše poezijo, pa ne ve, kakšno veselje je bilo to šele na-pisati.
naj ti varnostniki malo popravijo kakšno malenkost, jaz pa imam le en predlog -
kaj če bi se Prešeren namesto na cvirn obesil na zobno nitko ?
Ja, tudi mene so omembe "naših" precej iztirile v tako brbotajoči psiho fizični mešanici ... mogoče bi jih sploh izpustil?
Lp, Ana
lahko bi izpustil, ampak mora bit komični vložek v vsej resnosti. zatorej potlej vizavi bom pustil. sem zadovoljen :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!