Karmen

Ne hodaj, kćeri, iza mene
(moje stope nisu puti tvoji).
Ne beri svanuća s očevih stabala
(u njima se nećeš nasititi ljudskosti).
Ne hodaj, kćeri, pokraj mene
(tisuću puteva ja u jedan spajam).
Ne pitaj me kojim jutrom poći
(moja su jutra smrću oglođana).
Hodaj, kćeri, ispred mene

(od smrti mi otmi lice).
Budi moja,

budi majka

koja do mog

groba

spava.

S

p

a

v

a.

nikita

Lean Radić

Poslano:
08. 09. 2018 ob 21:24

Najljepša pjesma ikad napisana.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
09. 09. 2018 ob 04:47

Nikita dobro jutro

LEPA, PRELEPA!

A bi hodila... s pesmijo...

Lep srečen dan ti želim Nikita,

pozdrav,Irena

Zastavica

nikita

Poslano:
09. 09. 2018 ob 09:33

Lean, hvala ti od srca na najljepšem komentaru.

Zastavica

nikita

Poslano:
09. 09. 2018 ob 09:35
Spremenjeno:
09. 09. 2018 ob 10:11

Dobro jutro, Irena. Hvala ti na pažnji. S ovom pjesmom se hoda, da. Ugodan vikend!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 09. 2018 ob 18:09

Kot naricanka (žalostna jokajoča obredna pesem), ki ji posebno temačnost posoja smrt - pa tudi za življenja (če bi se tako obrnilo), bi bila ganljiv materinski nagovor ... čestitke,

Ana

Zastavica

nikita

Poslano:
14. 09. 2018 ob 19:12

Ano, hvala! Majčino hvala!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nikita
Napisal/a: nikita

Pesmi

  • 08. 09. 2018 ob 18:52
  • Prebrano 196 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica