Klobuk.
Ujame nebo,
preseje žarke
na čisto majhne
svetleče pike.
Skrijejo se med prhljaj,
bolj prhek kot kdajkoli prej
skače po glavi,
koraki po asfaltu.
Tla jih ne posrkajo
niti ne ublažijo stopinj.
Dež.
Cedi se nebo,
na robovih kaplje
raztegujejo roke,
v žilah zmanjka tekočine.
Luža.
Mehka voda
za mehek oprijem
staplja solze.
Življenje.
Briše solne ceste
z obraza,
spomina ne spere.
Sedaj lahko obrneš
glavo nazaj.
Tukaj je.
Tam si.
Klobuk ... dež ... luža ... življenje ... mar mi z besed je čuti neko tiho hrepenenje, ki ta čas jeseni ga prinaša ... Lepa pesem, Salke!
S pozdravi,
Sašo
Ja, prav imaš. Je hrepenenje, s kapljami pada v dlan.
Hvala ti Sašo,
Pozdravljam te lepo, salke
..."Dež.
Cedi se nebo,
na robovih kaplje
raztegujejo roke,
v žilah zmanjka tekočine."...
Heeej!!! ❤
Hvala ti na moćnom i bogatom komentaru doživljaja pjesme.
Hvala ti Leanu od srca.
Pozdrav u grad koji teče.
Hvala ti Brankini od srca.
Pozdrav frende.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!