Noćas bi kiša...
Da nasluti moju kožu,
da nasluti tvoju kožu.
Noćas bi kiša mogla da osveži naše papirne poruke...
stidljivo mastilo, pogled plavi.
Nočas bi kiša da je volimo,
zalud se svega plašimo.
Ovako kao... kao ja.
Nedostaje mi nešto od te kiše...
nakvašen cvet ili samo list.
Mirisom svojim da okrene svet,
pa list mekani suze da briše.
Noćas bi kiša...
Da umiri ljubav,
pre sna,
pre svitanja.
"Nočas bi kiša da je volimo,
..........................
..........................
.........................
Nedostaje mi nešto od te kiše...
nakvašen cvet ili samo list."
Ovaj sjajni pjesnički uradak i raduje i boli i zadrži čitatelja... radi ponovnog čitanja.
Ovo je poezija za veoma, veoma visoku ocjenu.
lpm
Hvala, Mirko. To je to, kada reči nisu od slova, nego nam duša piše i odzvanja. Hvala!
Lep pozdrav, Tatjana.
Poslano:
14. 08. 2018 ob 21:39
Spremenjeno:
14. 08. 2018 ob 21:41
Retko koja je pesnikinja, u novije doba, u srpskoj lirici tako "meteorski" sebi krčila put ka samom vrhu!
Krila su spremna... da šuškaju nekim stihovima, dok duša zna da osluškuje okolo i unutar neke retke ptice.
Hvala, Milene!
Lep pozdrav, Tatjana!
Lirična hrepenenjska poezija ljubezni, všeč so mi detajli iz mikro okolice, s katerimi je zaobjeto občutenje p. s., izpostavila pa bi ta dva verza: "Noćas bi kiša mogla da osveži naše papirne poruke...
stidljivo mastilo, pogled plavi." Ponavljanje v pesmi jo naredi še otožnejšo ... čestitke,
Ana
ČESTITKE, Tatjana !
Hvala Ana na podčrtanki i komentaru, od srca!
Lep pozdrav, Tatjana.
Hvala Mirko, Vladimire...
Lep pozdrav, Tatjana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tatjana M.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!