Tkalnice zablod

vame se uliva nebo


oblake izdihnem med zobmi
kakor rezance ki jih je nekoč delala mati
za nedelje
ko sem mislila da se misel konča v nebesih
zdaj jih pijem
vsak dan
v vseh niansah ki jih premorejo
le skozi ušesa ne
ker je v njih ostal vonj po hostijah in kadilu
s katerim so me pokopavali še živo
v krotkost poštenih žensk
ki za seboj puščajo zdrgnjene kuhinje in umite otroke
zdaj pijem svod
ki ga iztiskam iz sebe kakor sok iz zrelega sadja
posušim v strop na katerega obesim zvezde ali le temo
in vame se steka kar sem dala
kar sem znala primisliti na začetek neskončnosti
kar sem si upala kar sem želela
le moja kuhinja je zmeraj polna madežev
in otroci se morajo oprati sami

 

pod lastnim nebom

pi - irena p.

Darika

Poslano:
12. 08. 2018 ob 19:08

Točno to, hvala Irena..


le skozi ušesa ne
ker je v njih ostal vonj po hostijah in kadilu
s katerim so me pokopavali še živo
v krotkost poštenih žensk
ki za seboj puščajo zdrgnjene kuhinje in umite otroke

..

.. jaz pa- s katerimi sem se pokopavala še živa  ;) 

Zastavica

nikita

Poslano:
12. 08. 2018 ob 20:45

Lipa ženo s lipom dušom i najlipšim stihom.

Zastavica

leanradic

Poslano:
13. 08. 2018 ob 09:11

Predivno Irena. Pozdrav Lean.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 12. 08. 2018 ob 16:30
  • Prebrano 96 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica