"V življenju imam ljudi, ki jim lahko rečem Angeli.
So iz mesa in krvi, kot vsi mi, a posebni.
Posebni so v tem, da so vseprisotni, tudi, ko sem odsoten.
Nezmotni.
Lebdijo nad menoj kot droni.
Jaz pa v porcelanu. Slon pohotni.
Nezmotljivi so.
Moji Angeli niso samo moji.
Razdajajo se na vse štiri strani in vsi,
prav vsi mi jih zavidajo, ko za mano kidajo,
zidajo, kar porušim in me oživljajo, kar sproti,
ko se dušim v lastni zmoti.
Ponoči, ko napoči čas za njih in pazijo samo še na moj dih,
običajno sedejo v krog in samo molčijo.
Včasih se primejo za roke in zaplešejo kolo.
Danes sem se zbudil z neutolažljivo željo,
da bi se vpisal v angelsko šolo."
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Rene
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!