Visoki čevlji

pogled se dotakne v zid

nizkega stropa

kjer ni več neba

samo bledi shirani pajki

se križajo z mislijo

na veliko pajčevino

s križem na trupu

označenem kot Kristus

ki nosi do groba

sebe in čas

tiktaka počasna ura

v čakanju na pajkovko

v čakanju na konec

le da zarod se ohrani

in priimek bo isti

samo ime drugačno

a še preden pride do napisa

konec se približa

in visoke pete pajkovke

končajo križev pot

ko pokonča

njega

da ostane ona

z isto usodo

rojenja ženske

ki bo končala

njega da bo nov zarod

visoke pete

me dvignejo

do sosedovih nog

hočem mir

a gospod je vztrajen

s svojimi težkimi stopinjami

mi hodi po glavi

in vedno se vprašam

kje je kakšna pajkovka

ki bo naredila mir

ali pa bo tako do konca

enega ali drugega

mene ali njega

IŽ-lev