Madrigal za Ofelijo
HAMLET
Jesen rdeča v tvoje se lase
je naselila.
Skoz ustne, ki obrazek tvoj krase,
poslušam jok poletnega zefira.
V tolmunih tvojih se oči bleste
metuljev modrih spomladanska krila.
In v tvoji koži bledi, vredni, da jo angeli časte,
domuje snežnih rož nevihta bela - zima mojega nemira.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 11. 08. 2018 ob 21:52
- Prebrano 388 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 158.31
- Število ocen: 5
