Samota

Samota te objame,

ne, ker bi te imela rada,

ali, ker bi si te poželela,

Samota te objame, ker začuti,

da si srečna

in najde razpoke v tebi,

za katere si mislila,

da si jih že zdavnaj zasula z zemljo, zalila,

da so se zarasle,

da nad njimi cveti gredica rumenih lilij.

Samota jih razkoplje,

predre se skoznje.

Loči te od družine, prijatelje nažene,

namesto lilij nasadi v gredico brinje.

 

Včasih ni pravega razloga za njen obisk.

Včasih se dolgočasi.

Včasih je tudi ona sama

in si želi, da bi to samoto delila s tabo. 

Počasi se priplazi ali pade iz nič,

včasih vidiš njene prste kako segajo k tebi.

Včasih se ti predstavi,

zamaskirana ali naga,

zahteva tvoj čas in ti visi na rokavu,

sledi ti v službo, v šolo,

v trgovino, pod tuš, tudi v posteljo.

Včasih izgine med spanjem,

ponagaja sosedu,

 

vendar je zjutraj ponovno pri tebi.

Prinese ti čaj, te poboža po licu.

Tvoja najboljša prijateljica je in solza,

izžeta v praznem objemu.

A.P.

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
08. 08. 2018 ob 22:12

Zelo me je pritegnil ta pogled na samoto, ki je v tej pesmi personificirana. Pesem na ta način dobi več plasti in odsevov ...

Lp, lidija

Zastavica

A.P.

Poslano:
10. 08. 2018 ob 19:15

Najlepša hvala za pohvalo in podčrtanko!

Lp, A.P

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

A.P.
Napisal/a: A.P.

Pesmi

  • 07. 08. 2018 ob 16:26
  • Prebrano 225 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica