Gledam v njo,
prazno p*asico.
Iščem drugo, mogoče bo za tugo.
Na živce mi gre depresija,
odločitev, ki mi ne prija.
Nova steklenica,
je vse kar me mika.
Zaprem oči, vidim jih.
Poteze, sledi, neskončne poti.
Nikakor se mi ne hodi,
nič mi ni po godi.
Odprem oči,
vidim njo, prelepo, obsijano.
Škoda, vse je sama škoda.
Pretečem nekaj kilometrov,
iz sebe dam, končno zakopam.
Pa kmalu spet kopljem,
kmalu spet zajočem.
Želim si to,
ne želim si, da želim.
To ni lepo..
Sprehajam se po spominih,
nič novega, nič tujega.
Rada bi šla naprej,
naredila pot po strmih tleh.
Rada bi odplula stran,
skozi val neskončnih sanj.
Gledam jo,
ni mi ljuba.
Pa vendar mi je, nuja.
Poslano:
06. 08. 2018 ob 19:42
Spremenjeno:
06. 08. 2018 ob 19:45
* če malo razredčiš kakšen"mi, me" pa kakšen "se, si" bo pesem še bolj tekoča, začetek je kr fajn, konec pa sploh...no, "več ne vem..."
Hvala za mnenje... Sem že sama razmišljala, kako naj razširim tako enostavne besede. Hvala! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TdjPvs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!