* Sedemnajsto leto sem že v čepovanskem dolu doma, (mimogrede, zavetišče miru in čiste narave), trikrat tedensko pride Potujoča na dom, izvrstno, tudi potujoča pošta prihaja, pa prodajalci sadja in vina iz dolin, celo ribarnica se pripelje v torkih, pa kakšen slaščičarski kombi, gostilne ni, mir je zagotovljen, saj poznaš, taborniško hišo tudi jaz kdaj uporabim, bodi dobro.*

pa nikjer šimenlov, da se pojezdi v vas...pojezdilo je v nas :)

lp

i

tudi šimelni so, soseda hodita z oslom Žižijem na sprehode...

OOhhh, kako lepo bi bilo, če bi se lahko vrnili nazaj v ponedeljke, četrtke ...in potujoče knjižnice, ribarnice, prodajalne kruha ...

Par let je minilo, odkar sem tudi jaz z balkona gledala na zelene travnike in kozolce ..., sedaj pa moj pogled zajame Tuš in Eurospin.

Mi je pa še nekaj prišlo na misel. Ni čudno, da so tako močni, ko jih pa povzdigujemo z veliko začetnico, naravo in vse njene otroke pa z malo.

lp Marija

Hvala vam, dragi Svit, Irena, Marija, zdaj sem dodala še eno kitico, da bi bolj zajela vse to vaše razmišljanje, ki mi ni dalo miru ...

Lp, Ana

Pravljično resnična reminiscenca, ki zaziba v razmišljanja in poglabljanja.

Čestitke.

lpt

Tea, hvala ti, v pisanje me je najbolj potisnila melodija, ki je potem zahtevala besede ...

lepo bodi,

Ana