Na nebu večerna že zarja bledi
in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko,
tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
v duplinah zaspani se polhi bude,
ob žiru si brusijo bele zobe,
Naenkrat pa temno polnočno nebo,
ob lunini meni je svetlo tako,
da sova na brezi tiho zauka,
pod grmom mlad zajec deteljo smuka,
merjasec pa lačen večerjo pojè
in zvezde si češejo zlate lase.
Še nekaj v tej noči se v gozdu zgodi;
čarobnim se škratom neznansko mudi,
da vsak škrat objame škratuljo čez pas,
ko murnov orkester zagode na glas,
poskočne igra jim do jutranjih ur,
ob lunici polni, je najboljši žur.
Poslano:
23. 07. 2018 ob 16:06
Spremenjeno:
23. 07. 2018 ob 16:09
Zahvaljujem se Lidiji, Bredi in Sabini za potrpežljivo spremljanje in pomoč pri tehničnem oblikovanju pesmi.
Ps.: upam, da je z obliko pisave in kitic vse v redu, ker mi nekaj nagaja pri prenosu :))
Ovo je prava otroška ( za male Einsteine ). Sviđa mi se što nije tipična. Pozdrav Lean.
Prav simpatična in potrpežljivo dodelana pesmica☺!!!
Lp, lidija
Poslano:
23. 07. 2018 ob 19:44
Spremenjeno:
23. 07. 2018 ob 19:45
Hvala Lidija.
lp Marija
Marija, odlično pesem si spisala, nam v branje, slast nam dala.
Čestitam!
Lp, Saša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!