Prepozno je
da bi bilo včeraj
in prezgodaj je
da bi bilo že danes
s sanjami odpiram oči
in rože na drugi strani okna
vzdihujejo ker je prehitro danes
zaustavim pogled
na čipkastih zavesah
in se trudim še zaspati
še enkrat pred jutrom
a ne gre
dneva ne morem pospešiti
morda ker ni vagon
da bi ga mašina vlekla
še preden zmanjka tračnic
tam nekje na mrtvi poti
ko se vse konča
in ni več čiha puha
niti ni vlaka
ki bi peljal
obrnem se
na drugo stran
a isto mi je
čas je obstal
kot bi vesoljci
ugrabili uro
in vlekli kazalce nazaj
zato verjamem v višjo silo
ki morda zmore več
kakor čakati sanje
ki jih ni
ker nimam zaprtih oči
slepci pa ne vidijo
niti samega sebe
zato se prekrijem z blazino
čez glavo in trup
in čakam novo sonce
tistemu od včeraj
pa sem izbrisala ime
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!