PISAL SEM PISMU GALEBU

Pisal sem pismu galebu

s krvjo ga zaupno packal

gledal, ko dvignil k nebu

se ptič je ponosno kot pav.

 

Spremil z vzdihom tožečim

pogledom, ki zvanjal je bôl

senco nad nebom grozečim

nadirjem, ko božal je sôl.

 

Čas se predolgo je vlekel

sem v stihih utapljal gorjé

krilo pomladi sem slekel

tonilo v jesen je srcé.

 

Grômko je morje bučalo

in veter je bril preostrò

vedro srce je jenjalo

v zimi rosilo oko.

 

Oljka veselo cvetoča

zapela je soncu v pozdrav

srčna pa rana pekoča

tožíla je gadu 'z goščav.

 

Tiho sem gledal valove

in strune ubiral glasnò

zidal si v mislih gradove

premikal korale v nebò.

 

Končno zdaj z vzhoda sopeče

prijatelj je zvesti prišel;

pismo prinesel boleče

da jezik je, srh onemel.

 

Vzela je deklica ljuba

   zdaj fanta planinskih višav;

čelo mi stresla je guba

 in dušo omrežil udav.

 

orfej

Komentiranje je zaprto!

orfej
Napisal/a: orfej

Pesmi

  • 22. 07. 2018 ob 18:06
  • Prebrano 498 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 78
  • Število ocen: 5

Zastavica