Moje žile so pitne reke
šotorišče z belimi zastavami
nomad v meni ulovi murna
postavi ga na vrh srca
od kjer kliče mnogobožne k molitvi
prekrižam se preko vsega telesa
čakam jedce smrti s polnimi usti poljubov
v tišini slišim luščenje kožnih celic
ki razgaljajo meso s skritimi venami
iz katerih štrlijo prapori
nekdo je nanje narisal črička v črnini
potepuha z zidano hišo
in v taboru ni več glumaških vozov
nekje ima vsak svoj oltar od koder izrine vse razen sebe
moje žile so plovne reke
z belimi prodniki
ki so bili nekoč žrtvenik
dokler jih nisem spredla v meglo
in iz nje sešila bele zastave
Baš odlična i duboka kompozicija. Treba se pažljivo iščitavati da se skroz uđe u srž. Super Irena. Pozdrav.
Lean.
Lean, hvala od srca, za komentar, čitanje i pažnju
pozdrav
i
Irena moja, ovo je vrhunska poezija prebogata metaforikom i dubokom osjećajnošću. Bravo, draga.
Hoj, Irenca, ti maham s svojo z zastavo nazaj ... se ti je škratek vrinil? Plitke reke?
lepa ... lps
Nikita, preveč prijazna si. :) hvala za tvoje navdušenje, ki me osrečuje in dela ponižno hkrati.
Objemem te
Draga Platanas, lepo je, ko vihrajo bele zastave in se predajamo miru <3 Hvala, da jih tkeš. Ko bi le vse več ljudi segalo po primirjih še pred vojno ;)
Škratka pa tokrat ni. Čeprav so moji več ali manj stalni gostje.
Pitka reka bi bila - taka, ki se pije za dobro počutje ;)
objemam te in hvala ti
No, moje so zdaj ob tej pesmi kakor veje trepetlike ...
Lp, Jošt Š,
ooo, super ... pitka;)) še bolje ... lps:)
Jošt, izmed vseh dreves najprej opazim trepetliko, njeni srčasi listi nemirno prečesavajo tišino in se lesketajo kot čista srca. Trepetlike so posebna drevesa. <3
Uh, spet moram biti jaz zoprna. Reka ni pitka (hrvaška beseda), ampak pitna. Kaj čmo, dejstvo, to me opravičuje :) ;)
Lp, L
ja, kaj češ, ni škrat, je pa napaka :)
hvala za kapljo znanja več
objem <3
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!