Jokal sem z vsemi solzami, s katerimi je cvetela ajda,
in se ohranjal s tisočprvo zgodbo, ki je dala smrti
protivrednost v sanjah.
Objemal sem te z vsemi rokami, ki si jih mogla sprejeti,
in čutil z nihajem, ki sem ga znal določati natančneje,
kot sem se ugibal med ozvezdja.
Zrcalil sem se z vsakim hipom na opno zaznave
in naselil,
kar si brez znamenj
priklicala v bivanje.
Pomeni, ki sva jih oblikovala s svojimi telesi
nad pločevinastimi slikami, so se zabubili v terra nullius
in mesec, na katerega si stopala,
mi je dal, da sem te uzrl:
rodila si,
kar sem s skrbjo ugnezdil vase.
Pesem, ki zrcali solze v ajdo in besede v telesa tako, da jih prikliče v bivanje. In zelo prepričljivo naslika na nikogaršnji zemlji prepleteno dvojino, ki gnezdi sama vase.
Rojstvo čudovite, trpke in sladke pesmi hkrati.
Čestitke in lepo pozdravljen na portalu,
Helena
Iskrene čestitke k čudoviti pesmi in dobrodošel v veliki družini "pesemsijk in pesemsijcev".
Z lepimi pozdravi,
koni
Zares lepo ogledalo, še lepše vgnezdenje.
Tudi od mene pozdrav dobrodošlice.
pi
Poslano:
17. 07. 2018 ob 23:50
Spremenjeno:
17. 07. 2018 ob 23:51
Všeč mi je cvetenje tvojih solz
in uspešno rojevanje v Pesem.si.
Lepa pesem, čestitke k črticam.
lp Marija
Moj poklon pesniku.
lp, P.
Poslano:
08. 10. 2018 ob 00:23
Spremenjeno:
08. 10. 2018 ob 00:25
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Deseti
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!