Forum

Lunina mena /otroška

Spoštovani člani Pesem.si

Urednica me je opozorila, da pesem s tehnične strani šepa, zato bi bila zelo vesela pomoči članov.

 

Lunina mena /otroška

 

Ko na nebu večerna zarja bledi
in zvezde odpirajo svoje oči
in druga za drugo mežikajo v noč
in zapira počasi dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro
in volkovi tulijo v njeno oko,

tedaj se zgodijo čarobne stvari,
kot mravljišče naenkrat gozd zaživi,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
v vodnih kotanjah je za kopanje raj,
v duplinah po drevju se polhi bude,
ob žiru si brusijo bele zobe.

Kuna belica med vejami šviga,
ko sreča se z ježem z repom pomiga, medved ob bukvi si kožuh krtači
in od ugodja prav tiho rentači,
košuta na jasi muli zelenje,
večkrat prestraši jo noro vrvenje.

A točno ob polnoči, ko je nebo,
ob lunini meni najbolj svetló
in sova na brezi modro zauka
in zajec pod grmom deteljo smuka
in divji merjasec večerjo še jè
in zvezde si češejo zlate lase,

takrat se skupina škratov pojavi
izpod korenin  v plesni opravi,
škrati objamejo škratulje čez pas
in zapovejo muzikantom na glas,
naj muzika gode do jutranjih ur,
saj ob polni luni je najboljši žur.

lp Marija

 

Prilagam kopijo uredničinega komentarja:

 

Vsebinsko bogato, tehnično pa potrebno dodelave in piljenja tako glede izrazoslovja ( broč??) kot metrike.

Dodelaj, boš?

Lp, lidija

 

triglav

Poslano:
16. 07. 2018 ob 09:54
Spremenjeno:
16. 07. 2018 ob 17:56

* zvezdica označuje popravke

_________________________________

*
A točno ob polnoči, ko je komet,

*ob lunini meni v svetlobo ujet
 in sova na brezi modro zauka
 in zajec pod grmom deteljo smuka
 in divji merjasec večerjo še jè
*in si zvezde češejo zlate lase


???  

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 07. 2018 ob 21:56
Spremenjeno:
16. 07. 2018 ob 21:58

Namig. Začni z nepoudarjenim zlogom

Takole recimo ...



Na nebu večerna  že zarja bledi
in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi  dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi  pa tulijo v njeno oko,


...

Zastavica

koni

Poslano:
17. 07. 2018 ob 08:59

tedaj se zgodijo čarobne stvari,

naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,

na potkah, stezicah, povsod direndaj,

s kopalno sezono odpira se raj,

po drevju igrivi se polhi pode,

ob žiru si brusijo bele zobe.

Zastavica

triglav

Poslano:
17. 07. 2018 ob 10:58
Spremenjeno:
17. 07. 2018 ob 20:00



Na nebu večerna že zarja bledi

in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko,

tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
po drevju igrivi se polhi pode,
ob žiru si brusijo bele zobe


in vitka kuna med vejami šviga,

zagleda ježa, mu z repom pomiga,

medvedek ob bukvi kožuh krtači,

nad vsemi on godrnjavo rentači,

košuta na jasi muli zelenje,

prestraši jo večkrat noro vrvenje.


In točno ob polnoči, ko je nebo

ob lunini meni najbolj svetlo,

tam sova na brezi modro zauka,

pod grmom mlad zajec deteljo smuka,

merjasec ves divji večerjo poje

in zvezde si češejo zlate lase.


Takrat se v prelepi plesni opravi

skupina prijaznih škratov pojavi.

Vsak škrat objame škrata čez pas,

ko muzikant vabi plesalce naglas.

Poskočne igra jim do jutranjih ur,

ob lunici polni najboljši je žur.





Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 07. 2018 ob 11:31
Spremenjeno:
18. 07. 2018 ob 12:24

Triglav, morda si tudi sama opazila, da si zastavila enajsterec, ki se ga se moraš držati.  V verzu, kjer si spremenila konijin predlog, si udarila mimo. IN - osnovni napotek- NUJNO vsak verz začni z nepoudarjenim zlogom, drugače metrično ne bo šlo ... čeprav se ti zdi v redu, češ, ohranjam enajterec, ampak metrika ni več ista.

Seveda se lahko zadovoljiš tudi z menjavo metrike, tvoja izbira, a potem kvaliteta izdelka pade.

?



Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 07. 2018 ob 21:43
Spremenjeno:
17. 07. 2018 ob 21:51

?

Če popravljaš  svoje komentarje za nazaj, ne moremo videtI poteka nastanka pesmi in tudi moji komentarji postanejo nekako brezpredmetni ...

Zastavica

triglav

Poslano:
17. 07. 2018 ob 22:27

Spoštovana Lidija,

brisala sem zadnje tri kitice, ki so bile iste kot pri prvi objavi.

Le četrto kitico sem nekaj popravljala,  kar pa tudi ni bilo v redu. In sicer:


natanko ob polnoči, ko je komet,
ob lunini meni v svetlobo ujet
in sova na brezi modro zauka
pod grmom pa zajec deteljo smuka
prašičja družina večerjo še jè
in si zvezde češejo zlate lase


Kasneje se je oglasila koni in pesem je, z njeno pomočjo, vsaj upam, taka kot mora biti.

lep pozdrav Marija


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 07. 2018 ob 12:16
Spremenjeno:
18. 07. 2018 ob 12:45

Kot je zastavljeno zdaj, se spreminja v dvanajsterec. Že tvoj osnovni enajsterec je v bistvu dvanajsterec z eno pavzo


( pave označene z dvema črticama


 Na nebu večerna že zarja bledi--

in zvezde odpirajo svoje oči;--
ko druga za drugo mežikajo v noč,--
zapira počasi dolg dan svoj obroč..


itd.       )


  Tako da ta sprememba v dvanajsterec ni nič hudega, saj je metrika ista


in vitka drobcena kuna med vejami šviga,  (3 zloge rabiš)

ko ježa zagleda, mu z repom pomiga,

medvedek ob bukvi si  kožuh krtači,

nad vsemi jezi se in glasno rentači 

košuta na jasi pa muli zelenje,

prestraši jo večkrat to noro vrvenje.



 če želiš ohraniti enajsterec s pavzo, pa takole::

in drobcena kuna med vejami gre, -- 

ko ježa zagleda, mu cesto zapre,--

medvedek ob bukvi -- kožuh krtači,

je jezen na vse -- in glasno rentači 

košuta na jasi -- muli zelenje,

prestraši jo večkrat -- noro vrvenje.



 (((((In točno ob polnoči, ko je nebo--

ob lunini meni najbolj svetlo, --))))) ....... napačen poudarek na  o !

nebo ni svetló, je svêlto ;)


....................?

...................../


 .... ( najdi drugo rešitev za ta dva verza s svetlim polnočnim nebom)

tam sova na brezi -- modro zauka,

pod grmom mlad zajec-- deteljo smuka,

merjasec ves divji večerjo poje--

in zvezde si češejo zlate lase--.


Takrat se v prelepi-- plesni opravi

skupina prijaznih --škratov pojavi.

Prav vsak škrat objame škratuljo čez pas,--

ko muzikant vabi plesalce naglas.--

Poskočne igra jim do jutranjih ur,--

ob lunici polni najboljši je žur.--


Zastavica

triglav

Poslano:
20. 07. 2018 ob 13:06
Spremenjeno:
21. 07. 2018 ob 00:32

Na pomoč je priskočila še Sabina, in to je sedaj rezultat:



Na nebu večerna že zarja bledi
in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko,

tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
po drevju igrivi se polhi pode,
ob žiru si brusijo bele zobe.

Med vejami šviga kuna belica
ježu pritisne poljubček na lica,
medved ob bukvi si kožuh krtači,
in med uživanjem čudno rentači,
okuša košuta mlado zelenje,
in se sprašuje od  kod to vrvenje.

natanko ob polnoči, ko je komet,
ob lunini meni v svetlobo ujet
na brezi, glej, sova modro zauka,
pod grmom mlad zajec deteljo smuka
merjasec po divje večerjo poje
in zvezde si češejo zlate lase,

takrat se v svileni plesni opravi,
skupina veselih škratov pojavi.
Vsak svojo škratuljo objame čez pas,
zakličejo murnom v orkestru na glas;
naj muzika gode do jutranjih ur,
ko polna je luna, je najboljši žur.

  


(*_*)

lep pozdrav

Marija


Zastavica

triglav

Poslano:
20. 07. 2018 ob 16:19
Spremenjeno:
20. 07. 2018 ob 20:18

In še ena varianta, s popravki predvsem v zadnjih dveh kiticah, s pomočjo Brede-koni.


Na nebu večerna že zarja bledi
in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko.

Tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
po drevju igrivi se polhi pode,
ob žiru si brusijo bele zobe

in drobcena kuna med vejami šviga,
ko ježa zagleda, mu z repom pomiga,
medvedek ob bukvi si  kožuh krtači,
nad vsemi jezi se in glasno rentači
košuta na jasi pa muli zelenje,
prestraši jo večkrat to noro vrvenje.

Naenkrat pa lepo polnočno nebo
ob lunini meni je svetlo tako,
da sova glasno, veselo zauka,
deteljo zajec ves plašen osmuka
merjasec ves divji večerjo še jè
in zvezde si češejo zlate lase.

Takrat se plesna skupina pojavi.
Čarobni so škratje v svoji opravi
Ko vsak škrat objame škratuljo čez pas,
že muzikant vabi plesalce naglas;
poskočne igra jim do jutranjih ur,
ob lunici svetli najboljši je žur.


Zastavica

triglav

Poslano:
20. 07. 2018 ob 20:15

Ob vseh prijaznih predlogih in nasvetih, sem se malo zgubila, upppsss  (•_•) in vključila tretjo kitico z dvanajstimi zlogi.

Tukaj je popravek:



drobcena kuna med veje zbeži,

pomiga še z repom, se ježu smeji;

medvedek pa kožuh vztrajno krtači

in med uživanjem čudno rentači;

košuta v bližini si trave želi,

a noro vrvenje jo vedno straši


Zastavica

koni

Poslano:
21. 07. 2018 ob 14:59

Ne zamerita, Sabina in Marija,

ker se spet oglašam, ampak ob vsej zagnanosti nama z Marijo tudi v najini zadnji varianti ni šlo vse gladko. Zapeljalo naju je besedilo osnovne pesmi in kar naenkrat nisva več dosledno sledili ritmični shemi,  začrtani z Lidijino  prvo kitico.

Zato, še enkrat upppsss  (*_*),  s popravki:

 

 

Na nebu večerna že zarja bledi

in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko. /Lidija/

Tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
po drevju igrivi se polhi pode,
ob žiru si brusijo bele zobe

 

in drobcena kuna med veje zbeži,

pomiga še z repom, se ježu smeji;

medvedka kožušček nenehno srbi

ob bukev se drgne in jezno renči;

košuta v bližini si trave želi,

to noro vrvenje jo vedno straši. 

 

Naenkrat pa temno polnočno nebo
ob lunini meni je svetlo tako,
da sova na brezi zauka glasno,

da zajcu je v detelji najbolj lepo,
merjasec pa lačen večerjo pojè
in zvezde si češejo zlate lase.

Še nekaj v tej noči se v gozdu zgodi,

čarobnim se škratom neznansko mudi.
Ko vsak škrat objame škratuljo čez pas,
že muzikant vabi plesalce naglas,
poskočne igra jim do jutranjih ur,
ob lunici svetli najboljši je žur.

 

 

 

 

Zastavica

triglav

Poslano:
21. 07. 2018 ob 19:38
Spremenjeno:
22. 07. 2018 ob 04:06

Kakšna zamera, koni, saj delavnice so zato, da se člani lahko odzovejo in  s svojim znanjem in videnjem  pripomorejo k izboljšavam

in v mojem primeru, sem vam vsem trem hvaležna za intenzivno angažiranje. Z veseljem sem arhivirala vse predloge in mogoče mi bo čez nekaj mesecev (ali let), ta ista pesem z drugim ritmičnim naglasom priša v uho.

No, to pa je najnovejša verzija:


Na nebu večerna že zarja bledi
in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko.

Tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
v duplinah zaspani se polhi bude,
ob žiru si brusijo bele zobe

in drobcena kuna med veje zbeži,
pomiga še z repom, se ježu smeji,
medveda pa kožuh nenehno srbi
ob bukev se drgne in jezno renči,
košuta na jasi si trave želi,
to noro vrvenje jo malo plaši.

Naenkrat pa temno polnočno nebo,
ob lunini meni je svetlo tako,
da sova na brezi tiho zauka,
pod grmom mlad zajec deteljo smuka,
merjasec pa lačen večerjo pojè
in zvezde si češejo zlate lase.

Še nekaj v tej noči se v gozdu zgodi;
čarobnim se škratom neznansko mudi,
da vsak škrat objame škratuljo čez pas,
ko murnov orkester zagode na glas,
poskočne igra jim do jutranjih ur,
ob lunici svetli, je najboljši žur.


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 07. 2018 ob 09:33
Spremenjeno:
23. 07. 2018 ob 11:58

Dobra dodelava!

Ampak v oči močno bode tale kitica, ki ima same rime na i, za te je pa znano, da jih moramo čimbolj racionalno uporabljati.

Poleg tega je vrstica  s tistim "še" miganjem z repom malo vsiljena



in drobcena kuna med veje zbeži,
pomiga še z repom, se ježu smeji,
medveda pa kožuh nenehno srbi
ob bukev se drgne in jezno renči,
košuta na jasi si trave želi,
to noro vrvenje jo malo plaši. 


Neskončno možnosti za izboljšavo je,

Npr.:



in drobcena kuna med veje zbeži,
tam z repom pomiga, se ježu smeji,
ker kožuh srbi in nervira medveda,
ob bukev se drgne, okrog nič ne gleda.
Je lačna košuta, bi jedla zelenje
nemalo plaši jo to noro vrvenje. 


Morda pa tako


med veje zbeži čisto drobcena kuna

in z repkom pomiga, ko sreča rakuna.

Neznosno srbenje medvedu žre živce,
ob bukev se drgne, renči na vsiljivce.
Košuta na jasi popasla bi travo,

a moti vrvenje jo, vzdušje ni pravo.


itd ...


:)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 07. 2018 ob 14:44

Da pa ne bo zmede, ker sem v zg. komentarju spet "udarila" z dvanajstercem, pa rajši tako

in drobcena kuna med veje zbeži_,

tam z repom pomiga, se ježu smeji-,

ker kožuh srbi_, nervira medveda,
se drgne ob štor_, okrog nič ne gleda.
Je lačna košuta_ trave, zelenja
nemalo plaši jo_ ritem vrvenja. 


Ali


Med veje zbeži_ prav drobcena kuna

ji rep vzalovi_, ko sreča rakuna.

Kožuh srbeči_ medvedu žre živce,
ob bukev se drgne, _ brunda na krivce.
Košuta na jasi _ jedla bi travo,

vrvenje jo moti, _ vzdušje ni pravo ....



Tako pa bo :)

Zastavica

triglav

Poslano:
23. 07. 2018 ob 15:33
Spremenjeno:
23. 07. 2018 ob 15:35


Hvala še za zadnje popravke Lidija.
Sedaj pa gre ponovno v objavo.

lp 
Marija


Na nebu večerna že zarja bledi

in zvezde odpirajo svoje oči;
ko druga za drugo mežikajo v noč,
zapira počasi dolg dan svoj obroč
in luna preliva po nebu srebro,
volkovi pa tulijo v njeno oko, 

tedaj se zgodijo čarobne stvari;
naenkrat v mravljišče se gozd spremeni,
na potkah, stezicah, povsod direndaj,
s kopalno sezono odpira se raj,
v duplinah zaspani se polhi bude,
ob žiru si brusijo bele zobe

med vejami teka kuna belica,
ježu pritisne poljubček na lica,
medved ob bukvi si kožuh krtači
in od ugodja prav tiho rentači,
košuta na jasi jedla bi travo,
vrvenje jo moti, vzdušje ni pravo.


Naenkrat pa temno polnočno nebo,
ob lunini meni je svetlo tako,
da sova na brezi tiho zauka,
pod grmom mlad zajec deteljo smuka,
merjasec pa lačen večerjo pojè
in zvezde si češejo zlate lase.

Še nekaj v tej noči se v gozdu zgodi;
čarobnim se škratom neznansko mudi,
da vsak škrat objame škratuljo čez pas,
ko murnov orkester zagode na glas,
poskočne igra jim do jutranjih ur,
ob lunici svetli, je najboljši žur.



Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 07. 2018 ob 15:40

No, pa je res!

Lp, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!