Ni grobih zamahov

enostavno ni udarca

nikamer nikomur

smo preveč si narazen

raztroseni po krajih

in državah

ki so bile še včeraj eno

zdaj prevajamo drug drugega

kar smo včasih samoumevno znali

namesto roke s pestjo

je na voljo le beseda

včasih popoprana išče rano

kakor ranjenega bojevnika

da ga zapeče od soli

potem se vda

in ne reče da ga boli

junaško prenaša udarce

takšne miselne

ki ga spletajo besede

kadar ne ljubijo

in hočejo nekaj drugega

zdaj težko razumem

in potrebujem prevod

včasih sem pa vprašala

prvega znanega mimoidočega

in mi je razložil vsak pomen

takrat sem razumela

zdaj težko prevajam sama

in še težje mi je iti

na prevajalnik na računalniku

ker ne zmorem razumeti

da smo se tako oddaljili

in naenkrat si postali tujci

ni udarcev

ne ponoči ko duše sanjajo

podnevi je drugače

na vsakem koraku preža

in vsakodnevni boj za preživetje

in da ne postaneš ranjen

da se ne pustiš jeziku da te lomi

zato ne stojim pred brzicami

ker me preveč hitro nese

in izpodriva moj korak

in tujci smo

sebi in drugim

med zavedanjem

in pozabljivostjo

hote ali ne

IŽ-lev