Bralci ste za svojo pomladno izbrali Brezino pesem Izgubljena. Čestitke v imenu uredništva!

Na našem poletnem srečanju smo tudi urednice nominirale in izbrale pesmi v različnih kategorijah.

Med kratkimi so nas v preteklem letnem času najbolj nagovorile:

Haiku 76, albin

Haiku 87, dimitrij

senryu 3, Jošt Š.

Haiku 879, Lea199

Senryu, Ob potoku - Majda Kočar

Ni haiku, Miha Sever

izbrale pa smo

zdaj že vem, pi - irena p., z utemeljitvijo:

Kratka o spoznanju navideznosti sveta, ki ga ponazarja stik med morjem (od koder smo izšli) in nebom (kamor mislimo, da odidemo) in ki sta v večnem kroženju vode (tvorjenje oblakov) najpomembnejši okolji. Držimo se za stvari, ki jim pripisujemo pomen in se nam zdijo snovne, oprijemljive … in vendar: na koncu vselej padeš, a ne kot kaplja zaradi gravitacije, človek se hoče obdržati (oprijeti z vso močjo). Ostanek zdrsa (koščki oblakov za nohti) pomenljivo opozarjajo, da vsaka pot, ki jo prehodimo, pušča v nas sledi. Preprosta pesem, v katero je rahločutno zajeta prispodoba minljivosti in (nenehnega) iskanja lastnega mesta v večnem krogotoku življenja.

Med pesmimi smo nominirale:

Pritajitve, albin

Rojevanja, Helena (MalaSenca)

Zahod, MV

Ptici selivki sva, Marko Skok Mezopotamsky

/alter.SSKJ, naprimerjanez

S katero barvo se je pokril dan?, Salke

Ornitološka, Sandzakija

Tvoj predragi najemodajalec, Tom Vebeer

ter izbrale pesem

odrasti, Mladi Pesnik, z utemeljitvijo:

Pesem se pričenja s podobo zelenenja brstov na rodovitnem drevesu, v nasprotju s katerim človeško telo od rasti kdaj tudi (z)vodení in se počuti prirezano (od vzgoje in vodenja drugih). Pesem pa ne poudarja šibkosti, ampak moč, ki izhaja iz praizvora (pri čemer škrge lahko dojamemo kot zmožnost preživetja, dihanja pod vodo). Sposobnost preživetja v neustreznih življenjskih razmerah in občutjih (teme, bolečine, telesa) predstavlja svetloba in če preskočimo k zaključku pesmi, pomaga videti tudi tam, kjer zunanje svetlobe ni ali je je malo. Odrasti je torej imeti lastno svetlobo, ki ne pojenja ne glede na okoliščine. Zelo lep in pomenljiv del pesmi je tudi vnos svetopisemske zgodbe o stvarjenju - rebro, ki pod božjimi rokami postaja bodoča družica (in vsak večer odide v morje, v praizvor vsega). Pesnik jo priklicuje s svetlobo, s poimenovanjem (klicati imena in podobe iz črnine), ki prehaja v snovnost (postanejo kot meso). Pesem sama deluje kot rebro – družica v odraščanju.

Med pesmimi v formi so nas najbolj nagovorile:

Ko preko rek / razširjeni prizmat, koni

Salina Turda (R), Lorijan (Luka Šturm)

Ljubljana / akrosonat, maatjazh

Vesela pesmica o politični korektnosti, Matej Krajnc

Sonet št. 61, Peter Rangus

in izbrale pesem

Nov, Tomaž Mahkovic, z utemeljitvijo:

Sonet spregovori o občutenju niča, nemoči, teme, v katero prvoosebni pesniški subjekt pade. Ta tema je kot iz granita, v njej se nič ne premakne, a pripomore, da se pogled zazre vase (v notranjost, dušo). Ko se ji ves preda (in ko je dovolj pozoren) znotraj zazna las svetlobe. Ta slutnja je dovolj, da se znotraj p. s. sproži želja, poraja energija za oprijem, po katerem se, ves spoštljivo tih, začne dvigati in vzpenjati. Čeprav je oblika življenja, v katerega se izrine, drugačna, je hrepenenje po Njej ostalo nespremenjeno. Pesem o ljubezni, ki premaga vse.

Med tujejezičnimi smo tokrat izpostavile:

Ne varaj se, da te nema, Bojan Tasić

(bez naslova), Koki

Pjesma o tebi, Ljubica Ribić

S poštovanjem, Marina Adamović

Brzojav, Mikailo m. z.

Nomadi, jagodanikacevic

Kroz svevremeni plot, Jur

in izbrale

***, Željko Medić Žac, z utemeljitvijo:

Ljubezenska pesem, v kateri p. s. išče in sledi ljubjeni v svetu, ki ima kapljico, reke, bregove, ladje, valove, železnice, poštarja in pošiljke – a ta virtuozno zgrajen svet je - neobstoječ. Gradi ga prvoosebni pesniški subjekt (zazdi se, da iz nezaceljene razpoke), ko slutnje o Njenem nahajanju vleče po odprtih atlasih, kamor postavlja točke in jih (poljubno) povezuje med seboj. Nenadoma uvidi, da so te črte pravzaprav preslikava nočnega neba, ki se zazdi primera za notranji (duhovni) svet. Pesem ves čas vzpostavlja medprostor, kot bi vrela iz razpoke, in ob tem brbotanju se znajde bralec. Nenadoma se mu zastavi vprašanje ali ni ta ljubljena pravzaprav Beseda, ki izgovarja pesnikovo pot in se je oprime v izgubljenosti in strahu? In oprime se je še bralec, strmeč v svetlo pokrajino na temačnem ozadju.

Izpostavile smo še narečno pesem Černi časi Darka Foderja, pesem za otroke Kdo pa ponoči ne spi?, platanas ter mladostno Zadnja pesem trave Tjaše Ivane. Med prevodi smo omenile Jurov prevod Flojeve pesmi Nisam ih odmah opazio. ter prevod pesmi nenemiljanovic Pesek skozi pesem Marka Skoka Mezopotamskega.

Vsem avtoricam in avtorjem nominiranih in izbranih pesmi čestitamo in želimo še veliko ustvarjalnih podvigov!

Na sestanku smo se dogovorili, da v uredništvo povabimo dve mladi uredniški sili. Odslej bosta z nami tudi Luka Benedičič (Mladi Pesnik) in Helena Zemljič (MalaSenca). Poleg njune poezije ju poznamo tudi iz virtualnih večerov (Ocani, Kontejner) in po raznoliki prisotnosti v širšem pesniškem prostoru. Hvala, ker sta se odzvala vabilu in postla del uredniške ekipe. Glede na to, da so pred nami dopusti, je to zelo dobrodošlo.

Vsem Pesem si članom in članicam želimo prijetne bralne počitnice in veliko lovljenja navdihov po različnih koncih in krajih sveta ter seveda razumevanje, če se bo v tem času nabralo za uredniški pregled več pesmi kot je običajno.

Zdaj pa s svinčnikom in beležko na počitnice!

Foto: Rev Stan