ždim v senci divjega razcveta
med poki zakasnelih popkov
posuta s skeleti rož
raskava in preperela
z mladikami ki se šopirijo
in praskajo z dna pregrešen vonj
vročih obal oranževcev in strastnega flamenca
pod skupki težkega socvetja
čakam na veter
ki preko grč prižame steblo k deblu
dvigne vršičke
in podojim razpoke v ritmu kastanjet
nevidna
dokler cvetim
v brezlisten grm
morda vanj sede droben ptič
in zaigra na šibje kot na liro
ki je Erato padla z rok
nekje med pletjem tujih drevoredov
daleč od Sevilje od Santiaga de Compostelo
daleč od aren
AAhhh, prelepo ♡
lp Marija
Lepo naredi tvoja pesem, Irena
Lp, salke
* pozdravljena, Poetesa. *
Irenaaaaaaa!!! Živa poezija od vruće krvi i mesa.
Marija, hvala <3
Hvala, Salke
malo vsega ;)
lp
pi
Poslano:
10. 07. 2018 ob 06:43
Spremenjeno:
10. 07. 2018 ob 06:44
O, Svit, o, zora, o, luč <3 vesela sem tvojega pozdrava
Nikita :) :D
v pesmi lahko goriš, lahko si vse ;)
Objem
... in lahko ti tudi iz oči raste španski bezeg, ko ždiš v senci divjega razcveta …;)))
Bravo, Poetesa!
lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!