Poslano:
01. 07. 2018 ob 02:13
Spremenjeno:
01. 07. 2018 ob 02:28
drži -ker samo lažno skromen se lahko po-hvali s skromnostjo.
ampak kje so pa vmesna stanja?
kaj pa, če je nekdo pošten do sebe, se ne more pohvaliti s tem, da je zares skromen?
ampak .... še bolje - ga ne smejo pohvaliti drugi?
saj pravim, všeč mi je ta misel, samo rahlo se bojim, da ne bi sama definnicija skromnosti izginila,
če bi se nekateri preveč zasekirali, če niso zadosti skromni.
Sem tudi sam razmišljal o tem preden sem objavil. Meni se zdi zadeva jasna. Če je nekdo skromen mu tega ni potrebno razglašati oz se s tem hvaliti, ker skromnost ne potrebuje zunanjega priznanja. Če je pošten do sebe mu je to jasno.
Drugi ga lahko pohvalijo, zakaj ne. Drugih se v aforizmu ne dotaknem.
Nevem zakaj bi se sekiral ali si dovolj skromen ali ne? (Ne vem za kaj bi se sploh sekiral za karkoli, ampak to je že tema za drugo debato :) :)) Ali obstaja merljiv standard skromnosti?
Hvala za komentar - je bil v razmislek.
Lp
Poslano:
12. 07. 2018 ob 23:08
Spremenjeno:
12. 07. 2018 ob 23:12
Standard seveda ne obstaja, prav tako kot ne obstaja standard za poštenost ...
Tko se mi je pomislilo, da če standard ne obstaja, se morda prav zategadelj kaj radi zaslepimo, da ni vmesnih stanj, da so te razdelitve absolutne.
Spomnil sem se na dr. Trstenjaka, ki je djal, da si lahko le pošten ali pa nisi ..
Zanimvo mi je pri tem bilo, da je teolog popolnost (poštenosti ), ki pripada le Bogu oz. božjemu, tako zlahka pripisal človeku.
(ali pa je bila to le popolna vera v človeka?)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: espantajo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!