V rezini rosnega jutra,
zavit v šlafrok – podaljšek postelje,
sedim na balkonu srkajoč kavo.
Vrabci ravnokar uvajajo čivkarije,
golobom na slemenu pa se še niti gruliti ne ljubi,
kipoliko čeme, kot sedeče bude.
Osamljen žvrgolinček
zdrsne proti tlom,
ko da je padel s strehe.
Lastovka se neslišno katapultira
v akvarel oblakov
in tam zacvrči mir.
Mir, mir, mir.
Takrat pa
nek pridnež
zakurbla kosilnico.
Vesolje se zdrzne,
da padem iz globin stvarnosti
v fikcijo bivanja.
dober Pretres, Tomaž ... povsod doma, … kot bi bil sosed;)))
s pozdravi,
koni
hja, kako lepo je bilo včasih, ko je v rosno jutro zarezala kosa, ampak to je že fikcija!
lovrenka
hvala, koni - ja takle 'mamo ;-)
lovrenka, ponekod še zareže, a je že res raritetno
lp
odlična, nabita s slikami, na koncu pa lep prikaz, kako realnost seka!
LP, Lidija
o, hvala, Lidija ;-)
Krasna! Kot bi bila tam :) Čestitke!
Lep pozdrav!
Evelina
hvala, Evelina
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!