Veter odpihne semena regratovih lučk,

raznese jih na vse konce sveta.

Sivo bele oblake aprilske svežine

zamenja drugačno nebo,

ki ti je novo ... ki ti je tuje.

Semena najdejo raj na peščenih pogoriščih,

poženejo korenine zaupanja

čez ovenele liste prejšnjih pomladi.

Tebi pa saksofon igra žalostinko

na koncu slepe ulice brestov.

S sončnim vzhodom izginejo tudi kresnice,

ki ti jih je rodila grenkoba.

Lorijan (Luka Šturm)