Šolarčka
Srečala sta se soseda,
prvošolčka, dva vseveda.
Nekaj sta si šepetala,
drug ob drugem mirno stala.
Čudno, nista bila glasna,
njuna drža vse bolj špasna
je bila nerazumljiva,
nevskdanja in vabljiva.
Pa prisluhnimo skrivnosti:
»Mar sem hodil tja za šalo!?
Bral sem, risal, pisal, štel,
telovadil, pesmi pel.
Kje je moje spričevalo!?«
»Meni je pa zanj vseeno.
Vem, da znam za več kot eno,
saj nikoli nisem tožil,
da sem si preveč naložil
in, nikar se ne razburjaj,
veš, da vse imava naj, naj,
saj učiteljica pravi:
Vidimo se v drugem, zdravi!
Zdaj imava čas počitnic,
nič nalog in nič več sitnic,
ki bi z nama tekmovale,
spet je čas za igre, šale.«
Vedno znova občudujem to tvojo raznovrstnost pristopa k sporočilnosti pesmi, Poetesa Breda. Ako bi se lahko vrnil v tisti čas bosopetnosti, bi seveda z našpičenimi ušeski in odprtimi usti vpijal tvoje ljubke otroške pesmice ... Kot sem nekoč občudoval mojo učiteljico Branko Jurco in dobro znanko Vido Brestovo ... O, kje so tisti časi prvošolstva ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Ljubka otroška pesmica in prav zares aktualna!
lovrenka
Ja, res je Sašo; za oba velja … le "kje so tisti časi prvošolstva" … ampak, saj so otroci okrog nas in, kdor jih ima rad, se jim približa, jih opazuje, jim prisluhne, … in pesmica je tu. Vesela sem, da ti je všeč.
S pozdravi,
Breda
Lovrenka, hvala za prijazen komentar … res sem morala kar pohiteti z zapisom, da sem lovila aktualnost … saj veš, že petkovo popoldne je bilo počitniško;)))
Lep pozdrav!
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 24. 06. 2018 ob 16:33
- Prebrano 361 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 143.9
- Število ocen: 9