Splavale so želje
v mrtvi rokav,
a tam
še ne mislijo umreti,
pravzaprav sploh
nič ne mislijo,
ker že vejo,
kam se vrniti.
Mogoče najdem
tok,
ki jih bo splavil
naprej,
da zdrstijo
nove korake.
Mogoče bo pot potem
lažje prebavljiva
in debelo črevo
za odtenek bolj prazno,
a najprej bom premislil,
v katero smer
jih obrnem,
da se ne vrtijo v krogu
tja v dan,
tja v noč.
Mogoče jim uspe prebosti
tišino
in spustiti glasove,
ki so se nabrali,
ko ni bilo nikogar,
da bi jih slišal.
Mogoče preveč razmišljam,
še namesto njih,
da bo ja vse pod kontrolo,
ker vsak odklon potrebuje izravnavo
in dnevi mikronsko kalibracijo,
da bodo zvezde sijale
pod ustreznim kotom.
Kaj pa je ustrezno?
Bravo Salke, odlična ... bom rekel kar izjemna, vsaj meni osebno!
Hvala ti Luka!
Uživej!
Lp, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!