peteršilj namesto svete vode

čist
umit s kolapsom
angelskih kril

 

trepetam

 

med oklepaji
z izcuzanim strupom modrasa
v hlačnicah kavbojk

 

sem modra
tako globoka
da zgledam črno

 

z mavrico lovim
odtis sence
na soncu
v stopinjah
slamnatega klobuka

 

naj pražim kožo
tam
kjer umirajo
radijski sprejemniki

 

kamor odvržejo
zažgan hamburger

 

koder 3 tonske mašine
sejejo zelenice

 

odhajam

 

tehnološki višek
brez pivskega vampa
in kreditno nesposoben

 

poln otroškega gnusa
ter naokoli prenesenih ljubimk

 

mogoče
se kdaj vrnem
kot trioka vrana
in bom
izigral prihodnost

 

oblečen v modro senco

 

v strupen oklepaj
v sesutje angelskega krila
v materino solzo

 

vesoljni otrok
blagoslovljen z olivnim oljem
in zeleno solato

naprimerjanez

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 06. 2018 ob 18:38

Kaj vse se lahko ponesreči ... mi je všeč,

morda:

da zgledam črno

Lp, Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
21. 06. 2018 ob 20:16

bolše ja. zakaj se sam tega ne spomnim :(

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 06. 2018 ob 21:36

Pesem, v kateri se s spodnje točke bivanja in okoliščin zaokroži, da se znova ponovi (z notranje perspektive - strupniki, krila ...) - kot v vesoljnem redu - čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 13. 06. 2018 ob 18:28
  • Prebrano 161 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica