ne vidim te
u odlazak si vinut
samo te šutim
sa mirisom zemlje koja teče
niz vrtove baršunaste
samo te čujem
kako blijediš
u pastelnim bojama pijeska
s kojima si me ostavio
ne vidim te
presušili su izvori
s kojih smo zalijevali
crteže srebrnih i plavih
cvjetova djetinjstva
osluškujem
nebo nije posustalo
od zemnog tereta
tvojih zjenica
kad skrijem lice
tvoja prva slova kaplju
kroz male knjige
zaspale
na mojim policama
Mirko, predivno!
Lijep pozdrav, salke
Lijepo te je opet čitati.
Hvala, salke.
Živio !
Neki rastanci su kao uramljene slike u našoj svesti.
Sjajno, Mirko!
Lp Milena
Milena, pozdravljam te i zahvaljujem se na javljanju i osvrtu.
Občutek bližine, ki priplava na površje skozi knjige, ki so ostale še dolgo po tem, ko je skupno branje ostalo v (daljni) preteklosti ... čestitke,
Ana
Ana, zahvaljujem se uz pozdrav i postovanje.
Čestitam ti Mirko na podcrtanoj pjesmi!
Lp, salke
Hvala ti!
Zivio...!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!