Polno rož je v vazi
in razmišljam
smo tako srečni
ali tako hodimo na sprehode
ravno tam kjer cvetejo rože
ali jih kupimo
ker smo jih navajeni
da nam umirajo pred očmi
kakor človek brez vode
ki mu je čas šteti
in vzdihuje od krčev
dokler zadnja slika
ne poteče po grlu
potem padem kot listi z rože
ali kar naenkrat se nagnem
in za večno zaspim
a to ne gre
brez žeje ne
še prej je muka
poleti kot v puščavi
dobim prikazni
dokler mi zadnja ne odrobi glave
da postanem truplo
kot to postanejo rože
ker v vazi so dnevi šteti
od takrat ko jo utrgaš trpi
vse do zadnjega diha
Nikita dober večer
Tvoja slika je nekaj posebnega.
Želim ti lep večer, Irena
... in tudi tvoj čuteč odnos do rezanega cvetja v teh vročih dneh je nekaj posebnega, draga Irena,
"ker v vazi so dnevi šteti";)))
Z lepimi pozdravi,
koni
Irena, oprosti, ne znam zašto se komentar nije učitao. Neugodno mi je. Napisala sam da je pjesma snažna i sjajna. Oprosti još jednom. Joj, neugodno mi je sad.
koni, dobro jutro
Vesela sem tvojega komentarja. Ja, pri nas več ne trgamo šopkov,
ker se nam zdi da zaradi tega tisto cvetje umre prej, predno ga kosa pokonča...
Zaradi tega je verjetno močneje. Hvala ti.
Želim ti lep in srečen novi dan, Irena
Nikita dobro jutro
Nič hudega, veš to se je meni že tudi zgodilo. Samo da smo živi,ne.
Hvala ti, res cvetje umre dosti prej, je pa simbolično, ja.
Hvala ti in lep in srečen dan ti želim, Irena
Irena, dotaknila se me je tvoja pesem. Svoboda za vse, brez obglavljanja.
lpb
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!