Stići će nas te slike
fragmenti velike kompozicije
nejasne suzom zamućenom oku
- tu heroj ostavljen da rida
na prsima nedovršene revolucije
- tamo ptič zamrznut
slabašnim krilima
nad blatnim gnijezdom
u kušaju prvog leta
preko sablasne praznine
- žena napuštena od sviju
kao kakva sablazan
zbog prevelikog srca
- konjska zaprega
uglavljena kao sjećanje
u kostima
ostarjele životinje
- i ovo more
što će još jednom
prekriti zemlju
pred san
kao divovska kap
u oceanu svesvijeta
stići će nas te slike
zabludjelih očeva
majki i nevoljne
nevoljene djece
a mi ćemo samo
lakonski odmahnuti rukom
u gesti konačnog odustajanja
i nestati bez glasa
iza sferične
zavjese.
kompozicija slika u apokalipsi vremena... tako sam ja vidjela tvoje stihove
lp
Ljubi
Res dobra pesem. Bravo, Duško.
Lp v prostrana valovanja
A
Ciklično, Duško … Bilo je in bo spet.
Čestitam! "filia"
Hvala dragi prijatelji na divnim komentarima. Čovjek se nekako osjeća življe nakon njih, možda ipak ima nade za nas :)
lp iz Zagreba,
Duško
Popolna predstavitev Niča, ki je že okoli nas, samo dojemamo še ne, zaviti vsak v svoj kokon upanja ... Super pesem.
Lp, lidija
Hvala draga Lidija, od srca !
lp, Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!