Gore so se odprle, da sem videl njihove žile
in sok, ki se pretaka.
Neskončno ravnovesje med mojo
in tvojo svobodo.
Obraz kot list papirja, ki le nakaže,
a nikoli ne zadene bistva.
In težko je govoriti o telesnosti, ko čutiš dlan
v razkritem drobovju, v potoku krvi.
Vonjave so, ki ostajajo.
Slutnje, da je nekaj blizu.
Da se snov pretaka kot nekaj nesnovnega
in del sebe zamolči.
To so kraji, ki ti nikoli ne pustijo oditi.
Luka. Fajn. Predvsem zaključek. Malo zreduciraj potoke krvi in rajši uporabi kakšno izvirnješo besedno zvezo - končno kri v pesmi enkrat že nastopi ...
Pa tole: zadane = ZADENE, brez izjeme, saj je osnovni glagol zadeti in ne morda zadati
Živjo. Hvala za opozorilo, pri tem glagolu se vsakič zmotim. Kri sem pa v drugem verzu nadomestil s sokom.
Lepo bodi, MP
še v objavi popravi, imaš še vedno - tisti potok krvi:
In težko je govoriti o telesnosti, ko čutiš dlan
v razkritem drobovju, v potoku krvi.
Ne, ne, v prvem verzu sem zamenjal kri s sokom. Ker želim, da potok krvi ostane. Meni se ravno ta del dopade.
ok, ampak prav "potok krvi" je eden izmed največjih klišejev, kar jih sploh lahko najdeš ... nekje v rangu teh, ki jih najdeš tukajle - ekrat davno, ko te še ni bilo na portalu, smi imeli prav zabavno delavnico
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/43306/pesmi_iz_klisejev
ne bi torej tega potoka spremenil v "kaj drugega" krvi?
Ah, kaj pa vem. Tako daleč ne bi šel. Nasploh se mi zdi, da se da klišeje, kot so 'dehteči cvet', 'tišina noči', 'potok krvi' ipd. čisto solidno vnesti v pesem. Klišeji se mi zdijo slabi, ko so postavljeni v prazen kontekst, kjer jasno da ne morejo ničesar doprinesti. Sami po sebi pa se mi ne zdijo strašni.
Prav imaš v svoji odločitvi, to pa (samo) zato, ker je pesem tvoja.
Lp, lidija
No, vsekakor upam, da ne samo zato. ;-)
Vseeno pa hvala za tvoj komentar in skrb.
dobro.uverljivo.nadahnuto.!
Hvala, Srecko. Lp!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!