Podmoskovska Manon
kamelijin bel cvet
vpneš v jutro
ki diši po tržnici Montmartra
kjer je na stojnici
nasmeh
moj
skoraj že siv
zate pariško moder
v gneči se stre
zažvenketa
razsut vpije
vržen na tir
pod vlak
ki že odhaja
in odnaša vso norost
pobiram delčke
padle z zadnjega vagona
za niz okrog ovelega vratu
pod kupolami blaženega
na Rdečem trgu
ki so hotele biti strehe Sacré-Cœur
hvala draga, vse mojstrica do mojstrice :D
Nad Moskvo mrak
v Parizu svit
v pesmi svit v mraku
pesem povsod
<3
hvala, Ananda <3
Kraji, ki jih poveže literatura, se v pesmi zamešajo v posebno intimno splošno čarovnijo (besede so asociativno bogate, vidimo vlak, Ano, seveda Manon ...) nasprotja med pobožnostjo / lahkoživostjo, Moskvo in Parizom ... navidhujoča, čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za komentar, ki razgalja. Vesela sem ga. Pa seveda za črtice.
Objem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 07. 06. 2018 ob 15:54
- Prebrano 583 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 301.26
- Število ocen: 16