LILIPUTANSKO LJETO

Sunce još ima zlata
da nam ga pod vjeđe
podmeće
mrtve od sna
kao mrve sjajnog
no ugaslog smisla
gdje klonusmo u pregnuću
opstojati svatko
sa svojim štitom
od napasne ljubavi
grješni što nam
stvari prolazeće
oblikuju tijelo odlazeće
a misao se kao val
odbija uspjenjen
od ljudsko stijenje
pa sve nahrupljujemo
u bezličnosti svojoj
da nas napokon shvate
i guliveri i gnomi
i bez simbola za sutra
da nismo tek
ozlaćene kapi prašine
uzvitlane u kasnu večer
za oluje ljetne.

Duško Babić

branka

Poslano:
07. 06. 2018 ob 08:30

pašeš

lpb

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 06. 2018 ob 21:27

Včasih je strašljivo biti tako majhen ... hkrati pa čudovito - slediti valovanju (že mrtve) svetlobe, opaziti staranje in hkrati ne podleči nevihti ... zvočno lirično odzvanja ta pesem, čestitke,

Ana

Zastavica

Duško Babić

Poslano:
15. 06. 2018 ob 14:01

Hvala Branka i Ana, od srca !

lp iz Zagreba,

Duško

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
30. 07. 2018 ob 01:31

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Duško Babić
Napisal/a: Duško Babić

Pesmi

  • 06. 06. 2018 ob 21:09
  • Prebrano 308 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 437.66
  • Število ocen: 22

Zastavica