Nemoč II.
Na nebu je bilo toliko zvezd
kolikorkrat so te zabodli v srce
življenje je postalo matrica
zakaj padala si v počasnem posnetku
na tla se je zgrudilo
tvoje mrtvo telo.
maska ti ni prišla na pomoč
filtri za vodo tudi ne
in ne zdravila za epilepsijo.
Življenje je matrica
Srce je rdeča fanfara asfaltu
ob tebi klečim na pordečeni ulici
ob tebi kličem tvoje ime
in odprla si oči
in zadihala od živosti
kajti v ultramoderni dobi živimo
v dobi svetlobnega onesnaženja
ko je vse nebo svetloba
ko neba ni zaradi svetlobe
neba ni
urednica
Poslano:
06. 06. 2018 ob 17:50
Spremenjeno:
06. 06. 2018 ob 17:51
pesem, ki deluje.
predvsem zaključek ji da plasti, v katere se lahko vrinemo. In prav to se od pesmi pričakuje.
lp, Lidija
Se strinjam, v resnici mi je zaključek še edini del pesmi, ki mi je res všeč. Kljub razmišljanju ne vem s čim nadomestiti ostalo. Pa sem rekel, naj ostane.
Tako se piše ... pesmi ;)
čestitke res dobra pesem lp, M
urednik
Poslano:
19. 06. 2018 ob 17:51
Spremenjeno:
19. 06. 2018 ob 17:51
Kako zanimivo. Mene si pa držal od začetka naprej in me ravno v zadnjih verzih izgubil.
Amen, na ambivalentnost različnih bralcev! ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miha Sever
- 04. 06. 2018 ob 16:42
- Prebrano 582 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 214.4
- Število ocen: 10