Bila sta Popaj in Oliva, se mastila z dobto špiačo, zeleno in zdravo, kar tam v centru tv-ekrana, čeprav sem si sama želela nogometa, tenisa, košarke, jadranja..........., novega nastanka, pa se je od nekod zaslčišalo: PULL THE PLUG!!!!!!

ne razumem tega anglicističnega "pluženja", ne maram tistih 186 sekund pred svojim mandarom, nadnaravnim občutkom v hrbtu, zvočnega bobnenja, utelesenega krika, tremorja, morje.......buta ob skale,

skale pridušeno ihtijo,

neznane vonjave po jodu, amonijaku in utrujenih neuradnosti pred televizijo,

spet se mi je zahotelo čokolade,

saj špinače ne maram,

ne maram Popaja in Olive,

teh ubožcev med žicami in kabli in tezhnologijo, mikroskopijo,

kolca se mi po jutranji tišini,

radostni energiji.

pripombi: PULL THE PLUG!!!!! 

vzpenjam se nad glavo razočaranja nad........ puljenjem, pluženjem, ponujeno roko in zaliv elegance pred televizorjem,

na voljo imam še druga področja pod možgansko skorjo,

nekaj bučanja,

nekaj centimetrov,

nekaj padcev,

nekaj vzponov,

eno biološko uro in še eno biološko uro in še eno uro biologije,

da bi se naučila,

kako človeček se razvije,

nelagodni koraki,

madež dostojanstva,

pravzaprav celo spodbude,

priporočila,

aprilska elganca svilenih damskih bluz,

jaz pa................ v pižami pred televizorjem, kjer ujetnika Popaj in Oliva slastno obedujeta,

ne upam si blizu,

ne upam zbežati.

Suzana Kovačič