Tarantela

Šele sedaj vidim, da je slep.

Slekla sem oklep vse do nežne sredice, da bi ga pogostila.

Zmehčala sem se skozi leta, kot tresoča žolca. Samo zato, da bi videl, kako se vsaka njegova beseda kot strup raztaplja v meni. Boža, ko vstopa. Peče, ko se širi.

Modra, vijolična, rdeča, kaj vse nisem bila zanj. Zdaj sem črna.

 

Ne, nisem ga jaz. Umrl je od zdolgočasenosti.

arabela

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
22. 05. 2018 ob 19:11

Fascinira s kompleksnostjo navidezno enostavnem občutenju prostorov, odnosov, barv in iztekanja časa.

Lp, Jošt Š.


Zastavica

arabela

Poslano:
22. 05. 2018 ob 19:22
Spremenjeno:
22. 05. 2018 ob 20:26

Hvala, Jošt. Ja, ni tako enostavno, kot je slišat. :)

Moram povedat; nekdo npr. Janez me je ob nekem komentarju (verjetno za šalo) imenoval arabela tarantela. 

No, kot okvir se je krasno ujelo z mojo dolgočasnostjo.

Lp

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
23. 05. 2018 ob 11:41

Kul, da si hec preobrazla v pesem. Maš talent, djekle.

Zastavica

arabela

Poslano:
23. 05. 2018 ob 17:18

Hvala, Janez. 

Predvsem za djekle. :)


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

arabela
Napisal/a: arabela

Pesmi

  • 22. 05. 2018 ob 16:55
  • Prebrano 606 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 179.01
  • Število ocen: 12

Zastavica