Gola.
V primežu mokrote
maternice
Varne tople neskončne
mehko črne
kokon
v ogljeni polnoči
Sučeš se na popkovini
ujeta
v brezhibnost
Tega še ne veš
Ne veš da si
zakleta za dolg obstoj
za življenje
kot
roadtrip brez ritma
brez uporniškega prologa
Nedolžnost si
zmočena z vlažnim kisikom
Ne veš
da se ne boš dolgo
smejala kot neprisebno dete
z mehurčki sline
v kotih ust
in
tempom blazneža
Zabubljena si
s toplim sidrom
legalno nora
izpuljena iz vesolja
utrgano čista
magična
v eri brezčasja
rojstva
Tako se začne in konča ... spiralni tok (pre)rojevanja, kot bi ga opazoval sam stvarnik.
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!