Bila sem
zdravega rastja
pomladna nevesta v belem
streha rdečih darov nad klopco dvorišča
veja otroške gugalnice
Sem
odžagano deblo z olupljeno skorjo
pred odvozom se je zdrobila krošnja
odmrli so zametki nesojenih sadov
Zapuščeni štor
ki s koreninami črpa sok za lesne gobe
trava mi prerašča razsekano srce
v drvarnici duhov je padla skrhana kosa
Odpeljana
brez povratka razžagana v police
za odlagališče tujih spominskih zgodb
sanjarim na novo vdahnjeni smisel
Zeleno
nanašam na sivi beton
v medčasju smrti v življenju
Eva z jabolkom strihnina med prsti
Doma
kjer nimam več doma
dež utaplja zakoreninjene ostanke
potok jim šumi elegijo
Všeč! ☆
Sedaj sem jo že drugič prečesala, pa se še vrnem.
lp Marija
Pozdravljena
Hvala lepa, Marija. Naj se ti nikdar ne zgodi.
Prijeten večer
"filia"
zelo lepa
bila sem še sem ne dam se filija gremo dalje s pogledom navzgor
lp, M
"levček" Mateja
Hvala za branje, vzpodbudno misel … Na kakršenkoli način, v kakršnokoli obliki.
Seveda … Gremo dalje.
Naj ti ostane glava dvignjena, čeprav včasih kloni. Bo že prav; gledati sonce in videti kamne pod stopali.
Prijetno noč "filia"
Filia, lepo, žalostno, otožno pesem si nam podarila, kot se za elegijo spodobi, ampak tvoj značaj kljub vsemu vabi s pokončno držo v lepše dni.
Pridružujem se tvoji bogati misli:"Naj ostane glava dvignjena".
Vse dobro ti želim,
koni
"koni"
Piše me življenje in ko sem tiho in ko mi prste zvije krč ohromelosti, je tudi to življenje.
Najlepša hvala. Naj ti bo čas prijazen.
"filia"
urednica
Poslano:
23. 05. 2018 ob 18:59
Spremenjeno:
23. 05. 2018 ob 19:00
Tudi mene se je pesem dotaknila. Kaj pa če bi jo samo malo preuredila? Naslov in tiste uvodne besede bi morda povezala (nakazala sem ti v 1. in 2. kitici, če želiš, spremeni v vseh).
Češnja
Bila sem
zdravega rastja
pomladna nevesta v belem
streha rdečih darov nad klopco dvorišča
veja otroške gugalnice
Sem
odžagano deblo z olupljeno skorjo
pred odvozom se je zdrobila krošnja
odmrli so zametki nesojenih sadov
... zapuščeni štor
ki s koreninami črpa kri za lesne gobe (dala bi kaj bolj resničnega - sok?)
trava mu prerašča razsekano srce (mi - ohrani prvoosebnost)
v drvarnici duhov je padla skrhana kosa
... odpeljana
brez povratka razžagana v police
za odlagališče tujih spominskih zgodb
sanjarim na novo vdahnjeni smisel
... zeleno
nanašam na sivi beton
obstoječa v medčasju smrti
v življenju
Eva z jabolkom strihnina med prsti
... doma
kjer nimam več doma
se v travi davi krvaveči štor (štor že omenjaš, pridevnik tudi zamenjaj)
Lp, Ana
Spoštovana Ana
Tako, kot vedno …; ogromno mi pomeni tvoj čas in trud, ki ga nesebično razdajaš - vsem, ne samo meni. Hvaležna sem ti.
Zavedala sem se, da pesem potrebuje distanco čustev, zato brez predsodkov sprejemam popravke. Nekaj sem jih dodala tudi sama (umaknila sem pikice in vsako kitico začela z veliko začetnico). Mislim, da je tako glede na spremembe bolje. Upam tudi, da je zaključek smiselni.
Lepo te pozdravljam v večer.
"filia"
Posoditi besede bitjem, ki jih nimajo in hkrati empatično v drugi koži najti sebe - o tem prepričljivo govori Češnja, čestitke,
Ana
P. S. Hvala za tvoje besede, so mi polepšale večer.
Hvala tebi, Ana.
Lahko noč … "filia"
… je kakor poezija, ki raste znotraj nas in nas polni, vse dokler ne umre. Toda v praznini se znova rodi; nova in drugačna.
Lep pozdrav
Dimitrij
"dimitrij"
… tudi vsaka smrt je novo rojstvo. Velikokrat umremo na različne načine in res je; kar naprej se rodimo, vedno za nianso drugačni.
Najlepša ti hvala. Ne postani nikoli "odžagana češnja".
Vse dobro "filia"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!