Na Ulici talcev
grabijo sence tišino,
da jo je strah.
Za okni begunskih zaporov
ugaša pesem otrok.
In pada dež.
Na Brestovi ulici
izgubljen psiček
sredi izgubljene noči.
Njegovi pritepeni poljubčki
na mokri koži teme.
In pada, pada dež.
Na Zvezdni ulici
tlakovana svetloba zvezd.
In nebo,
ki od daleč
gleda ulice,
ki beže
po svetu,
ki nima več imena.
In pada, pada, pada dež.
majdka, se me je nekam žalostno dotaknila <3
Tudi mene se je pesem dotaknila - opombica: ki nima več imen ali mogoče nimajo več imen (saj je več takih ulic?)
Lp, Ana
Dragi Marija, Platanas, hvala za komentar.
Draga Ana, nanaša se na svet...ki nima več imena.
Objem vsem trem,
Majda
Oh, ja, vidiš, Majda, kako se pri preprostih stvareh zaciklamo v svoje videnje ... pesem berem kot žalostinko za izginjanjem, dež deluje pomirjujoče, čestitke,
Ana
Ana, še en dokaz ( kako čudna beseda pravzaprav, a ne.... !? :), da je poezija prostor, kjer se srečujemo iz sebe. Kakorkoli...hvala za tenkočuten v-pogled...( Glej, tamle je tudi Cvetlična ulica...pa Ulica nasmehov in Ulica pesmi dežja...( ta je v Brestu ;))))
Objem,
Majda
Mojstrica besede si, Majda; iskrene čestitke k ulicam in k spremi besedi, ki mi je dodatno obogatila pogled na pesem, h kateri se je vredno vračati.
S pozdravi,
koni
Draga Breda, hvala za naklonjen komentar.
Lep dan....po samih Srecnih ulicah :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!