rodila sem se v indijansko poletje
ali pa morda v prvo nočno zmrzal
svet je bil še mehko zaokrožen
materino mleko ni bilo zastrupljeno
na vprašanja je bilo mogoče odgovoriti
sence so bežale s sten
in se skrivale v bližnjem gozdu
potem sem rasla in se učila
nisem razmišljala o zvezdah
dokler nisem spoznala njega
na kamnitih poteh sem se spotikala
nikoli tekla in ne razumem
zakaj so me imenovali tiha voda
zvezde so počasi ugašale
vsak dan je samo še dan
ki umre zato da bi se umaknil jutrišnjemu
še bolj meglenemu
Prelepa pesem, Modricvet. Pogrešal sem tvoje pesmi.
Lep pozdrav, salke
Hvala, salke. Ga prav pihneš (na dušo).
LP, mcv
Poslano:
17. 05. 2018 ob 19:45
Spremenjeno:
17. 05. 2018 ob 19:46
Levcek in petja, hvala vama!
LP, mcv
Otožna bivanjska pesem, spoznanje o življenjski poti, ponazorjeni s prilagajanjem drugemu ... čestitke,
Ana
Čudovita, čestitke. lps
Hvala, Sabina!
LP, mcv
Čestitam ti za podčrtanko! Prelepa je!
Lp, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!