........že na 1.strani je "nekaj" pisalo........., nič pretrsljivega

jaz pa sem se znašla na 2.strani.......,

v posebnem psihološkem in fiziološkem stanju,

v stanju,

v stanju ignorance, arogance, telesnih, miselnih in čustvenih sprememb,

kriknem,

kriknem,

kričim in poslušam svoje krike,

je realno in namišljeno,

subjektivno in impulzivno,

krik na 2.strani borbe med sužnjem in stresorjem,

pretiravala sem z avtogenezo brez stopnje, brez ključnega pomena, nelagodja, nervoze, pričakovanja in groženj v "blažji" obliki,

brez občutnega občutka nelagodja,

sram me je,

situacija je taka,

situaciha številka 2,

pred menoj je občinstvo,

gledalci,

poslušalci,

Jaz pa delam le napake, napake in oznake,

izgubljam svoje dostojanstvo, skrito na 1.strani,

srce mi utripa,

dostop je zavrnjen,

okno, zaprašeno okno,

realizirala sem zapletanje jezika, suha usta, poptenje, bledico, neupravičene razloge s 1.strani,

prostot je zaprt,

nastajajo nova področja, nove narave, "nore" narave,

nastaja vzorec za fobijo pred Parizom,

spet se mi blede,

............nič, grem nazaj na 1.stran,

ne motijo me izpušni plini,

ne zmedejo me vulgarne psovke,

ne slišim šumenja vode, bitka ne bo več dolgo trajalaaaaaaaaa,

če me udari, bom potencirala normalo in umivanje rok,

pregnala bom občutek......... na vlaku KJE SI ZDAJ,

dala bom odpoved,

šla na spoved (op.p.),

ločevala bom "pojave iz otroštva",

svoje misli,

svoje pristope,

svoje odstope,

sem na "prvi strani"........... neke enciklopedije in čakam, da me zvije od preproste proze, preprostega naslova, preproste topline, globoko zakorenijene TISTE SITUACIJE...

morebiti,

posameznik,

razume........

ME SPLOH ŠE KDO RAZUME???

Suzana Kovačič