Nazaj grede

Prikradla se je megla,

tesno zavila oči

v celofan,

imobilizirala veke

in privezala trepalnice

na nebo,

v mrtvi kot so se

stlačila hrepenenja,

prosta so le še stojišča,

kjer se vratovom ni treba stegovati,

ker so na vrtljivih podstavkih,

malo še škripljejo,

že dolgo jih ni nihče podmazal,

vrata se odpirajo le še

na glavnih postajah,

vmes je prestopanje

med mislimi,

pričakovanja so nadev

za knedle,

ki se težko pogoltnejo

brez zabele

in vilice služijo

le za polnjenje ustnic,

vmes je luknja

za slamico,

kar ne gre skozi,

pospravi življenje

nazaj grede

k izvoru

prebavnega trakta.

Iz bakterije smo nastali,

v njo se povrnemo.

 

salke

Komentiranje je zaprto!

salke
Napisal/a: salke

Pesmi

  • 25. 04. 2018 ob 09:26
  • Prebrano 381 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 55.1
  • Število ocen: 6

Zastavica