... še en poskus:

 

Lastna hvala

 

Rosno mlada in zavzeta

seje hvalo, da bi žela.

 

Novo sejalko gledamo

vso načičkano pred ljudmi.

Ko neugnančki snemajo,

žanje posmeh, ki ga vzbudi.

 

Lastna hvala je brez cene

zanjo trud gre v tuje žepe.

 

 

Koni, tudi to je asonant, s tem da si na vseh mestih uporabila ženske asonance, na koncu pa moško (v zadnji kitici se ujemata samo zadnja zloga obeh verzov, saj je v prvem verzu predzadnji samoglasnik ozki e ((cene)), v drugem verzu pa široki e ((žepe))).

Sicer pa vse v redu, poleg tega pa gre za poglobljeno interpretacijo realnega dogodka.

Lp M.

Vesela sem komentarja. Dobrodošli sta mi dodatni razlagi glede ženske in moške asonance in glede ujemanja širokov oz. ozkih samoglasnikov; sama tega iz primera tvoje pesmi nisem zaznala; hvala, maatjazh.

Še en poskus, ki je bil pripravljen pred tvojo razlago, dokazuje, da je tako:

Vedno znova

Vedno znova iz bližine

širijo se mračne sile.

Strah, ves teman, ubija čas.

Strašno grozljiv je in preklet.

V glavah ustvarja lik nakaz

presenetljiv je, ni sprejet.

Kam in kdaj pojav ta leze?

Kdo od nekdaj strahu streže?

Lp, koni

 

 

Ja, misel je globoka. Pesem je močna. Ne morem pa ji reči asonant v strogem pomenu besede, saj se ti je v zadnji verz osrednje kitice na mesto asonance "prikradla" rima. Hi, hi, hi ... ;-)

Lp M.

Ti, ti, maatjazh, kako si privoščljiv ... pa naj bo:

Menjam

Menjam vse slabe namene

za blagohotne nasvete.

Saj me je pesem mikala,

a so še rime trpale

vame naglase rimarja,

rimane verze čislane

in ko sem zrla v napako,

sem se spopadla s težavo.

 Lp, koni

Bp, lp, m

Zmaj

Že spet se je prebudil dan
in jaz postajam beli zmaj.

Iz gobca mi vzpuhti plamen,
iz lusk se zablešči pesem,
pod repom vztrepeta pamet,
za hip, ki je postal večen.

Neznano gnezdo je moj dom,
pod kremplji čutim znano pot.

Zmaj me je navdušil, maatjazh. Pridružujem se ti s še eno pesmijo,

če pa je asonanca, radovedna pričakujem tvoje mnenje:

Protislovje

Ko dan za dnem priganja čas,

se sam spreminja mah na mah.

Od zmede se redi slaven

in smeh mu zagreni dušo.

Pred drugim oblastno glasen,

se sam za nič poda v lužo.

Začasna slava je kot krop,

kot v vreli vodi surov cmok.

Lp, koni

Koni,

sprejemam sporočilo tvoje pesmi in mislim, da drži.

Ritmično je to popoln asonant, z zanimivo variacijo naglaševanja. Prva in druga kitica sta v svojem ritmu, osrednja v svojem, v obeh pa natančno odmerjeni osmerci.

Imam sicer dilemo glede rimanja slaven/glasen. Identičnost zadnjega zloga govori, da to ni asonanca. In če se pošalim: rimanje je že zastarelo (!) in ni primerno za to najino moderno obliko.

Lp M.

... uf, še zmeraj me vleče v nepravo smer ...

Maatjazh, hvala za tvoj trud in objavi še kaj lepega!

S pozdravi, koni

Moč

Obrnjena perspektiva:
prijaznost se ne umika.

Skozi temô gre svetla pot,
noč se v srebrini zablešči,
ko iz ljubezni dívja moč
s ptico ujedo prileti

ter z ostrimi kremplji zgrabi
hudiča in ga zadavi.

Divja je ta tvoja Moč, maatjazh. Z veseljem bi ti natrosila vsaj še kakšen boljši primer pesmi v moderni obliki, ampak tu je spet samo eno skromno

Sporočilo

Ko bom lastnik trgovine,

se bom zapičil v kradljivce,

ki se pogosto zbirajo,

radi denarce plenijo,

z roko nekontrolirano

vse zase dajo v malhico.

Zanje je kraja ponudba,

nagnjenost grešnega kluba.

Zdaj pa res upam, da se bo našel še kdo, ki ga je pritegnila zanimiva oblika sodobne pesmi in mu bo hitreje kot meni uspelo napisati popoln asonant.

Lp, koni

 

 

 

 

Čisto v redu sporočilo, koni. Preprosto. Z grešnim klubom bo treba slej ko prej poračunati, si misli optimist, pri tem pa morda malček naivno pozabi, da je med nami preveč goljufov, lopovov, tatov itd, da bi se dalo ta problem povsem urediti.

In vse premalo delavcev med pesniki; očitno pesnenje ni delavsko, ampak aristokratsko početje, zato so delavnice vse bolj prazne, obrt pa je postala tako preprosta, da jo itak že vsi kot obvladamo in se nam ni treba več truditi z njo. Je v poeziji res dovolj talent, znanje pa nepotrebno?

Verige

Vsak lahko napiše pesem,
vse so dobre, vse so lepe.

Ko pa zapelje te ritem,
vase zajame besede,
da bi ta ples začutile,
kot bi napisal jih veter.

Saj če pesem vpneš v verige,
jih raztrga in zasije.

Spoštovana Matjaž in Breda,

že od vsega začetka z navdušenjem sledim delavnici Asonanti. Moram reči, da se mi zdi te vrste pesništvo zaenkrat še nedosegljivo.

Breda tebe občudujem, da imaš toliko volje in seveda idej, da vsakokrat predstaviš novo pesm. Meni se je zaenkrat porodila samo ena zanimiva ideja, pa še te ne znam spraviti v predpisano obliko  (▪_▪).

Matjaž, glede tvojih pesmi ne bom preveč pametovala, saj si vendar učitelj in kako naj jaz ocenjujem nekaj, kar mi je, ponavadi (beri vedno) všeč, še preden je pesem napisana (no sedaj malo pretiravam  (*_*) ), je pa res, da uživam, ko te berem.

Lepo vaju pozdravljam

Marija

Ps.:Matjaž, "Verige" so čudovite:

Saj če pesem vpneš v verige,
jih raztrga in zasije.

Monolog

 

Skozi stisko monologa

leze zgodbena grenkoba,

 

ki za besedami stoji,

da se zapišejo v pamflet -

čuden pojav lenivosti

z grenkim spoznanjem um krase.

 

Tam postavi zadnjo piko

in konča program z bodico.

Marija, oprosti poznemu odgovoru. Vesela sem, da spremljaš delavnico in v njej tudi mojo neizmerno voljo, da bi se vsaj približala Matjaževemu asonantu. Preizkusi se še ti, saj si vendar vedoželjna in kot si že dokazala, tudi ukaželjna pesnica.

Matjaž, vesela bom tvojega odziva na moj Monolog in srčno upam, da nisem spet popolnoma zgrešila. 

Lep pozdrav obema,

Breda

 

Marija, kaj se ti - konkretno - zdi pretežko?

Koni, tudi jaz malo zamujam z odgovorom. Monolog je čisto v redu asonant, tako kot tudi že marsikateri, ki si ga napisala prej. Tako da si obliki že čisto približana. Opažam, da se prek nje lotevaš drugačnih tem, kot sem jih sicer vajen pri tebi, in to se mi zdi v redu, saj tvoja poezija na ta način postaja še bolj raznolika. Vaja z asoniranjem pa ti bo sigurno prišla prav tudi pri drugih zvrsteh poezije.

Lp M.

... naj se ne ustavi, saj se v tej zanimivi pesniški obliki res lahko najde ...

Za vsakega nekaj

Sam sedé zapleše resen,

vse ga gleda, vsi so zmede.

Ko pa prešine ga misel,

nemo k plesalkam prisede,

da bi nov ples osvojile.

Rad bi zaplesal ga veder.

Zdaj ves srečen zre v plesišče.

Tam  živahen twist odkrije.

Matjaž, upam, da je asonant.

Z lepimi pozdravi,

Breda

 

Hi, hi ...

Seveda je asonant! In to veder.

Lp M.

Proporcija

Pride Jože na volitve,
listek v špranjico porine.

Zdaj bo pa vse, kot je treba,
stranke se bodo zmenile,
čisto drugače, seveda,
od odločitve večine.

Jože pa, ko vse to vidi,
se udriha po betici.