Črna luknja

Sem sanjal, da sem črno luknjo lomil

na drobne kosce, kakor štruco kruha,
zato, da sem daril jih dobrohotno
med nepojmljivo majhne delce stvarstva.

 

Vrtinčili so se kakor golobje,
(krog mene, skozme, vame, z mano v sebi),
srebaje nujeno drobtinje teme,
ki neumorno je sesala vase,

 

na drobce prej razlomljenega mene.

Tomaž Mahkovic

maatjazh

Poslano:
10. 04. 2018 ob 10:41

Všeč mi je tvoj (zame) novi stil, Tomaž!

Lp M.

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
10. 04. 2018 ob 19:14

Hvala. maatjazh,
no, metrične pesmi sem že pisal, le malce drugačne izkušnje in uvide sem not tkal ;-)

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
15. 04. 2018 ob 17:54

Ko se mikro in makrokozmos združita, ne nastane črna luknja, temveč dobra poezija, ki jo odlikuje tudi (kozmična) lepota jezika. Če je avtor bil "prej razlomljen", je zdaj podčrtan, Sara

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
16. 04. 2018 ob 07:19

Sara, hvala, za pretanjeno branje in ___________

LP

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 10. 04. 2018 ob 10:03
  • Prebrano 152 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica